Mala scena Mestnega gledališča ljubljanskega je bila prizorišče zadnje letošnje premiere tega gledališča - Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva. V produkciji centra E. P. I. in MGL-a je nastala uprizoritev besedila angleškega avtorja Toma Stopparda, režiser predstave je Jure Novak, nastopajo Gregor Gruden, Matej Puc in Janez Starina. Dramaturginja predstave je Magda Lojk, scenografijo je oblikoval Damir Leventić, kostume Mateja Benedetti, glasbo sta ustvarila Tibor Mihelič Syed (znan iz zasedbe Katalena) in Marko Brdnik, svetlobo pa je oblikoval Andrej Koležnik.

Kaj muči Hamleta?
Uprizoritev črne komedije, ki jo je Stoppard napisal leta 1967, izhaja iz tradicij absurda in postmodernizma. Režiser Jure Novak, ki je besedilo še enkrat prevedel, se je odločil za izrazito avtorsko interpretacijo dela in se osredotočil na vprašanje ustvarjanja, nastajanja in postajanja.

Rozenkranc in Gildenstern sta mladeniča, ki v Shakespearjevem Hamletu igrata dvojno vlogo - vohunita za kralja Klavdija in se hkrati izdajata za Hamletova prijatelja - njuna naloga je izvedeti, kaj muči Hamleta. In ker ju Shakespeare pošlje na pot, sta prav onadva edina preživela z danskega dvora.

Kje sva? Kaj sva?
Iztrgana iz Hamleta se v Stoppardovi igri ne zavedata, da sta le stranska lika s kraljevsko nalogo. Znajdeta se v situaciji, ki je zanju preveč zapletena, predvsem pa v zgodbi, ki je ne razumeta. Njuna transformacija iz stranskih vlog v glavni jima vsekakor prinese tudi več besedila, a vendar sta Rozenkaranc in Gildenstern le "živi" metafori za večno izmuzljivo iskanje identitete.

Njuna resničnost je vseskozi le navidezna, a se znova in znova simulira, dokler iluzija zdrži pritisk in dokler se ne pojavi nova realnost, ki je prav tako navidezna.

Med resničnostjo in domišljio
Režiserja so pri interpretaciji besedila vodila vprašanja, kot so: kaj nas dela, kar smo, kaj nas žene, kaj ovira, v čem smo gospodarji lastne usode, kje zgolj nemočne figure tujih. Z ekipo se je osredotočil na prašanje ustvarjanja, nastajanja, postajanja tako v ožjem, umetniškem smislu kot tudi v širšem, življenjskem, v igri pa ni popolnoma jasno, kdo je kdo.

Nastala je intimna, igralska predstava, ki z minimalnimi sredstvi pristopa h gledalcu neposredno in iskreno, ga pa tudi zapelje v svet med svetovi, ki se giblje nekje med resničnostjo in domišljijo.

Tom Stoppard
Dramatik Tom Stoppard je ustvaril več kot dvajset gledaliških del, ki po večini izhajajo iz literanih referenc, kot je to npr. Shakespeare s tragedijo Hamlet. Stoppardov opus obsega tudi prozna dela igre za oder in radio ter scenarije za film in televizijo, za svoja dela pa je avtor prejel vrsto nagrad. Stoppard pa je besedilo o dveh iskalcih identitete, Rozenkrancu in Gildensternu, priredil tudi za film, ki ga je režiral sam.

L. Š.