Bolezen mladosti je klinično podana slika mladih po 1. svetovni vojni. Glavne junake, študente medicine, je Bruckner neprizadeto predstavil, zapletel in razstavil. Življenje kot eksperiment, duhovna brezciljnost, hoja po robu - "bolezen mladosti", ki danes ni zelo drugačna kot v času Weimarske republike.

Delo je režirala Mateja Koležnik, v glavnih vlogah študentov medicine, ki preizkusijo popolnoma vse, pa so v kostumih Alana Hranitelja nastopili Barbara Cerar, Barbara Žefran, Vanja Plut in Marko Mandič.

Kdo je bil Ferdinand Bruckner?
Ferdinand Bruckner, s pravim imenom Theodor Tagger, se je rodil leta 1891 v Bolgariji. Od tam je odšel na Dunaj, se selil v Nemčijo in ZDA ter po vojni živel v Berlinu. Njegov prvi uspeh je bila prav Bolezen mladosti, ki so na na oder prvič postavili leta 1926 v Vroclavu. Ker je Bruckner svojo pravo identiteto dolgo skrival, so ob uprizoritvah njegovih del ugibali, ali je njihov avtor morda kak psihoterapevt ali nekdo iz sodstva. Bruckner je bil namreč hladen in ciničen zapisovalec svojega časa in načina funkcioniranja v njem. Nekateri so glede odnosa do vsakdanjega življenja iskali vzporednice med Bolezenijo mladosti in Brechtovim Baalovim.

Po besedah Koležnikove bi njegovi junaki prav lahko bili psihopatološki profili našega časa. Razlika je morda le v tem, da njegove, "stare" like v primerjavi z našimi sodobniki odlikujeta načitanost ter podkovanost v poeziji in filozofskih in drugih teorijah, kar so znali tudi povedati svetu.

Po smrti, v 50. letih, je bil Bruckner skorajda pozabljen, v novejšem času pa ga znova odkrivajo, tudi v Nemčiji.