V Nemški operi, kjer je bila opera po septembrskem umiku le uprizorjena, so se namreč bali izgredov, a jih ni bilo. Vseh 2.000 obiskovalcev je sicer moralo skozi detektorje kovin, prizorišče, na katerem je proti operi protestiralo nekaj demonstrantov, pa je ves čas nadzorovalo budno oko berlinskih policistov.

Novo postavitev predstave, ki je bila premierno uprizorjena pred tremi leti, ko ni dvignila prahu, je bojkotiralo več muslimanskih voditeljev, medtem ko je v opero prišel Kenan Kolat, vodja turške skupnosti v Nemčiji, in tako podprl svobodo umetniškega izražanja.

Na odru je bila tudi Mohamedova glava
Najbolj sporna scena v Mozartovi operi je prizor, v katerem so na odru odrezane glave preroka Mohameda, Jezusa kristusa, Bude in grškega boga Pozejdona. Proti njemu so najglasneje nastopili muslimani, saj je po muslimanski tradiciji prepovedano upodabljati Mohameda. A kot je dejal režiser izvirne postavitve Hans Neuenfels, tudi avtor ideje, da odrezane glave vključi v predstavo, so te le izraz protesta proti kateri koli obliki organizirane religije in njenim ustanoviteljem. Neuenfels je tudi vztrajal, da njegove predstave ob vnovični postavitvi ne spreminjajo.

Vrnitev iz srednjega veka?
K njeni (novi) kontroverznosti je prispevalo muslimansko ogorčenje nad danskim stripom, ki je prikazoval Mohameda in proti kateremu so v začetku letošnjega leta protestirali muslimani po vsem svetu. Ti so se uprli tudi postavitvi Idomenea, ki naj bi na odru Nemške opere zaživel že septembra, a so opero s programa umaknili. Potezo so številni muslimanski voditelji pohvalili, medtem ko jo je kritiziral Kolat in dejal, da pomeni vrnitev v srednji vek, pred samocenzuro v umetnosti pa je posvarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.