Z odra Nemške opere v Berlinu bo občinstvo očitno vendarle opazovala glava preroka Mohameda. Foto: EPA
Z odra Nemške opere v Berlinu bo občinstvo očitno vendarle opazovala glava preroka Mohameda. Foto: EPA
Kirsten Harms
Kirsten Harms si je verjetno po menda dokončni odločitvi o prihodnosti predstave Hansa Neuenfelsa močno oddahnila. Harmsova je bila namreč mesec dni v primežu medijev in drugih zagovornikov svobode umetniškega izražanja. Foto: Reuters

Potem ko so berlinski varnostni organi dodobra proučili možnost, da bi uprizoritev opere režiserja Hansa Neuenfelsa, v kateri se na odru znajdeta tudi glavi preroka Mohameda in Jezusa, sprožila proteste ali celo teroristične napade, se je opera znova znašla na repertoarju berlinske opere. Berlinska policija ni odkrila nobenih znakov, da se nameravajo muslimani v Nemčiji zoperstaviti predstavi. Intendantka opere Kirsten Harms zato načrtuje, da bodo opero letos uprizorili dvakrat.

Odločilna je bila presoja štirih
Tudi če Harmsova pri sebi morda še dvomi, ali je postavitev kontroverzne različice opere o krečanskem kralju Idomeneu zares varna, ji zdaj vsaj ni treba skrbeti, da bo vsa odgovornost za morebiten incident padla na njena ramena. Po prvotni odpovedi uprizoritve opere je namreč Harmsova svojo odločitev utemeljevala tudi s tem, da je odločitev o usodi predstave njena in da si sama ne upa prevzeti odgovornosti za življenja gledalcev in sodelavcev opere, katerih življenje bi utegnili ogroziti morebitni izgredi muslimanov. Odločitev o uprizoritvi Neuenfelsove produkcije so zdaj poleg Harmsove sprejeli še generalni direktor Nemške opere Michael Schindhelm ter senatorja mesta Berlin, odgovorna za področje kulture, Ehrhart Körting in Thomas Flierl.

Podpora iz tabora domnevnih sovražnikov
Glasovi o podpori predstavi pa se razlegajo celo iz skupine, ki naj bi "kuhala" načrt za protest proti operi. V javnost je stopil tudi Kenan Kolat, vodja turške skupnosti v Nemčiji, ki je pozdravil odločitev Nemške opere za ponoven sprejem Idomenea na spored sezone 2006/07. Kolat je dejal, da je seveda tudi njemu jasno, da je Idomeneo umetnost, umetnost pa naj bi bila osvobojena intervencij politikov in verskih predstavnikov. O dobrem (ali slabem) okusu tistih, ki so predstavo pripravili, bi se seveda dalo razpravljati, vendar pa ta predstava ne more biti povod za terorizem.

Predstavniki muslimanov družno na ogled opere
Zanimivo bo tudi videti, ali si bodo Idomenea zares ogledali tudi udeleženci prve nemške islamske konference, ki se je konec septembra začela v Berlinu. Konferenca je bila prvo srečanje predstavnikov v Nemčiji živečih muslimanov in predstavnikov nemških oblasti. Ko je skoraj istočasno z začetkom konference izbruhnila afera Idomeneo, so namreč udeleženci konference napovedali, da si bodo opero ogledali tudi sami in tako simbolno izrazili svoje zavedanje potrebe po nevmešavanju politike v kulturo kot tudi svoje zavedanje, da vsaka umetnost, ki omenja preroka Mohameda, ni norčevanje iz islamske vere.

Kako se je vse kupaj začelo?
Izrazito sodobna priredba Mozartove opere Idomeneo je na prve strani časopisov prodrla konec septembra, ko se je intendantka Nemške opere Kirsten Harms odločila, da opero, katere uprizoritev je bila prvotno predvidena za november, umakne z repertoarja. Na koncu Neuenfelsove vizije opere, v kateri se dogajanje vrti okoli krečanskega kralja Idomenea, ki po zanj skoraj tragični pomorski nesreči bogu Pozejdonu obljubi glavo prvega človeka, ki ga bo srečal po vrnitvi v domovino, se namreč na odru pojavijo glave boga Pozejdona, Bude, Jezusa in preroka Mohameda. To naj bi po prvi oceni berlinskih varnostnih organov utegnilo sprožiti proteste muslimanske skupnosti. Harmsova se je v skrbi za varnost zaposlenih v Nemški operi in obiskovalcev predstavi odpovedala in se znašla v vlogi tarče strastnih zagovornikov svobode umetniškega izražanja. Domačih in tujih.