Pravljica o carju Saltanu, ki so jo pred nekaj sezonami na oder postavili tudi v Mini teatru, je Ediju Majaronu leta 1988 prinesla nagrado Prešernovega sklada. Foto: Mini teater
Pravljica o carju Saltanu, ki so jo pred nekaj sezonami na oder postavili tudi v Mini teatru, je Ediju Majaronu leta 1988 prinesla nagrado Prešernovega sklada. Foto: Mini teater
Niko Goršič v predstavi Preganjanje in umor Jean-Paula Marata
Niko Goršič je večkrat dokazal, da se ne boji niti najzahtevnejših vlog; zahtevnih zaradi nenavadnosti karakterja dramske osebe ali zahetvnih zaradi združevanja petja, giba in igre. Foto: SMG
Gregor Čušin
Priznanje za igralske dosežke v zadnjem letu prejme Gregor Čušin. Foto: MGL
Svetovni dan gledališča

Niku Goršiču je Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) ob svetovnem dnevu gledališča podelilo nagrado Marija Vera za življenjsko delo za igralstvo, Ediju Majaronu pa je pripadla letos na novo uvedena nagrada bršljanov venec. To je priznanje za življenjsko delo, ki ga je Majaron med drugim dobil za umetniške dosežke na področju režije, dramaturgije, scenografije, kostumografije, oblikovanja lutk in celotne likovne podobe lutkovne predstave.

Pretres v ljubljanskem lutkovnem gledališču
Edi Majaron je po izobrazbi sicer glasbenik, vendar se z lutkami ukvarja praktično vse življenje. Začel je v Mestnem lutkovnem gledališču, prelomnica v njegovi karieri - pa tudi prelomnica v razvoju slovenskega lutkovnega gledališča - se je zgodila leta 1979, ko je Majaron prevzel umetniško vodstvo Lutkovnega gledališča Ljubljana. Veliki dosežki te umetniške ustanove so v veliki meri plod bistrega Majaronovega vodstva, katerega značilnosti so poseben poudarek na slovenskih novostih, in uprizarjanje sodobnih lutkovnih besedil na splošno.

Majaron je tudi idejni oče mednarodnega bienalnega lutkovnega festivala v Ljubljani, kot njegove najodličnejše predstave pa naj omenimo Gugalnico Franeta Puntarja, Malega princa Antoina de Saint-Exuperyja, Sanje o govoreči češnji Milana Dekleve, po odhodu iz LGL-ja pa se je izkazal s Pravljico o carju Saltanu A. S. Puškina, za katero je leta 1988 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Niko Goršič - skoraj maskota Slovenskega mladinskega gledališča
Nika Goršiča so v društvo slovenskih dramskih ustvarjalcev označili kot enega "najbolj vitalnih in najzanimivejših gledaliških igralcev" na Slovenskem. Goršičev igralski opus so zaznamovale številne drzne vloge v verjetno najbolj drznem teatru pri nas. V Slovenskem mladinskem gledališču. V 70. in 80. se je Goršič tako izkazal z vlogami v produkcijah, kot so Jovanovičeve Žrtve mode bum bum, Ajshilovi Peržani, legendarna Missa in a minor, Romeo in Julija - Komentarji, Alica v čudežni deželi, Atlantida, Balkon, Dramski observatorij Zenit, Resničnost, Odisej in sin ali Svet in dom.

Goršičevo igro zaznamuje velik razpon vlog, ki jih igralec zmore obvladati, odličnost Goršičeve igre pa ima izvor tudi v igralčevi konstruktivni odprtosti, pripravljenosti prisluhniti, sodelovati in prispevati svoj delež najrazličnejšim režijskim poetikam, obenem pa je žirija poudarila tudi to, da Goršič vedno znova osuplja z zavidljivo fizično in pevsko kondicijo, odlično obvladuje igralsko tehniko in instrumentarij.

Letno priznanje ZDSU-ja pa gre letos v roke igralcev Darje Reichman n Gregorja Čušina.
Svetovni dan gledališča