Oglas
Dramo je napisal švicarski avtor Friedrich Dürrenmatt, ki zgodovinsko ozdaje porablja bolj kot ne za ozadje, saj je delo nastalo le malo po koncu 2. svetovne vojne. Rimski imperij je tako v predstavi, ki so jo pripravili v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu premierno, zgolj paradigma družbenega sistema v agoniji. Dramo je prevedla Mojca Kranjc, režiser Diego de Brea je oblikoval tudi sceno, kostume in luči, pri čemer je sodeloval z Rafaelom Cavarro, dramaturgija pa je delo Diane Koloini.
Dvojna vloga zadnjega rimskega cesarjaRomulus Augustus, imenovan tudi Augustulus, je bil zadnji rimski cesar, ki pa na prestolu ni bil dolgo. Še mladoletnega so ga na tron postavili vojskovodje, ki so ga zlorabljali za uresničevanje svojih interesov. Leta 476, manj kot leto po ustoličenju, ga je odstavil germanski vojskovodja Odoaker. Švicarski avtor pa se je posvetil predvsem vprašanju, v kakšni situaciji se znajde človek, ki se znajde v dvojni vlogi - nemočnega posameznika in vladarju, čigar padec pomeni konec nekega sveta.
Izkušnje 20. stoletja pod krinko
Matjaž Tribušon in soigralci Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Gregor Geč, Rok Vihar, Uroš Maček, Vladimir Jurc, Stojan Colja, Janko Petrovec in drugi imajo v predstavi latinska imena, a njihov propad govori o izkušnji katastrofe človeštva 20. stoletja, so zapisali v gledališču, ki je za prvo produkcijo sezone 2005/06 izbralo prav nezgodovinsko historično komedijo, ki jo je ekipa ustvarila kot "širokopotezno dramo absurda neizpodbitne aktualnosti in pronicljive sporočilnosti".
Nagrada tudi za prestavo v zamejstvu?
Prvi resni stik z delom v gledališču je eden najprodornejših slovenskih režiserjev Diego de Brea doživel, ko je delal kot vodja gledališkega oddelka za odnose z javnostmi v PDG-ju Nova Gorica. Leta 1995 je začel študirati gledališko režijo na AGRFT-ju v Ljubljani, njegova diplomska predstava Obločnica pa je štiri leta kasneje na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu prejela nagrado. Teh se je de Brea lahko že privadil, saj žirija le redko spregleda njegove projekte, med katerimi so mladinske igre, lutkovne predstave in uprizoritve klasičnih besedil. Tako je med drugim na Bortšnikovem srečanju leta 2002 za Dvoboj prejel posebno nagrado, letos pa nagrado za estetski preboj za režijo predstav Kraljica Margot in Edvard Drugi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje