Ob okrogli obletnici rojstva Rudolfa Nurejeva Plesni teater Igen predstavlja slovensko premiero produkcije Hiša 22, katere svetovna premiera je bila v New Yorku. Celjski plesalci jo tokrat posvečajo ravno Nurejevu. Režiser celovečerne predstave sodobnega plesa in baleta je Igor Jelen, kot plesalke in koreografinje produkcijo soustvarjajo Bojana Mišič, Mojca Majcen in Anka Rener, nastopa pa tudi Tina Gorenjak. Dramaturgija je delo Darka Lukića, kostumi pa Ermina Rakoviča.

Materina prevara sproži fantastično plesno kariero
Rudolf Nurejev, sinonim za popolnost baletnega izraza, eleganco ter močno in gibljivo telo, se je za balet navdušil po zaslugi materine 'prevare'. Njegova mati je namreč malega Rudolfa in njegovi dve sestri uspela 'vriniti' med nastopajoče v produkciji baleta Pesem žerjavov. Rudolf - odraščal je v tatarski družini - se je v trenutku zaljubil v ples. Že v predstavah folklornih skupin domače sovjetske republike Baškirije je izkazoval izreden talent, zaradi česar so ga učitelji tudi prepričali, da je pot v St. Peterburg pravi korak.

Zaradi vojne skoraj ob baletni pouk
Razpad kulturnega življenja med drugo svetovno vojno in njegova počasna obnova v letih neposredno po padcu nacizma je preprečilo, da bi bil Rudolf Nurejev pred letom 1955 deležen rednega baletnega pouka. Sledilo je šolanje na inštitutu slovitega baleta Kirov, kjer je Nurejeva na kariero profesionalnega baletnika odlično pripravil sloviti učitelj Aleksander Puških. V treh letih redne zaposlitve pri baletu Kirov je Nurejev zaslovel kot eden najboljših sovjetskih baletnikov; slavospevov so bili še posebej deležni njegovi nastopi s plesno partnerko Ninel Kurgapkino.

Salve ploskanja in vzklikov so Nurejeva spremljale tudi na njegovi prvi turneji po Evropi. Mladenič, prevzet od pozornosti, s katero so ga obdajali, kot tudi od zahodne civilizacije je večkrat prekršil pravilo, da se sovjetski plesalci ne smejo družiti z Zahodnjaki. Grožnja z vrnitvijo domov in strah pred aretacijo s strani KGB-ja je Nurejeva prignala do odločitve za prebeg na Zahod. 17. junij 1961 je bil dan, ko je Nurejev na pariškem letališču Le Bourget prebegnil.

V tednu dni do nove, še boljše službe
V manj kot tednu dni je podpisal pogodbo s francoskim ansamblom Grand Ballet du Marquis de Cuevas, ples v tandemu z Nino Virubovo v predstavi Trnjulčica pa mu je prinesel sloves mednarodnega velezvezdnika, katerega ni izgubil vse do smrti. Kariera Rudolfa Nurejeva je bila prebogata, da bi jo lahko tukaj v celoti obnovili. Omenimo le nekaj zanimivih podatkov. Predvsem velja omeniti, da je bil Nurejev že proti koncu šestdesetih ena od 'tarč' filmskih režiserjev, ki so poskušali plesalca zvabiti v svoje filme. Nekaj ponudb je Nurejev zares sprejel, tudi ponudbi za nastop v eni od epizod Muppet Showa in v broadwayskem muzikalu Kralj in jaz.

Življenje kot pisana orientalska preproga
Konec šestdesetih se je Nurejev tudi vedno bolj goreče zanimal za sodobni ples, katerega je pomagal razvijati skupaj z nizozemskim narodnim baletom. Proti koncu življenja, ko zaradi aidsa ni več mogel plesati, se je Nurejev preizkusil tudi kot dirigent, še pred tem pa je do leta 1989 deloval kot vodilni koreograf pariške opere in baleta. S Parizom je Nurejev ostal povezan do konca življenja. Tam najdemo tudi njegov grob. Na pokopališču Sainte-Geneviève-des-Bois stoji grobnica z mozaikom, ki spominja na vzorce orientalskih preprog. Nurejev je bil namreč strasten ljubitelj in zbiratelj orientalskih preprog in starinskih tkanin. Tako pisano in čudovito, kot je ta ročne obrti, je bilo tudi Nurejevo življenje. Dokler ga ni prekinila smrtonosna bolezen.

P. B.