Juan Diego Flórez si bo z na novo utrjeno slavo zagotovo pridobil nekaj nevoščljivih sovražnikov med stanovskimi kolegi. Foto:
Juan Diego Flórez si bo z na novo utrjeno slavo zagotovo pridobil nekaj nevoščljivih sovražnikov med stanovskimi kolegi. Foto:
Gaetano Donizetti: La Fille du Régiment
Opera Hči polka (La Fille du Régiment) ponuja tenoristom odlično možnost, da občinstvu dokažejo svoje sposobnosti. Foto: EPA
Arturo Toscanini

Pravzaprav gre za kršitev nikjer zapisanih pravil, ki pa so se jih v Scali držali vse od dvajsetih let 20. stoletja, ko je milanski orkester vodil Arturo Toscanini. Vse od tedaj je veljalo, da Scalini operni pevci ne izvajajo dodatkov. Do pred nekaj dnevi. Tedaj si je Juan Diego Flórez med izvedbo Donizettijeve opere Hči polka drznil prekiniti predstavo in še enkrat zapeti arijo Ah! mes amis. Občinstvo se ni pritoževalo, saj je Floréz delo opravil odlično.

Devet izstrelkov, devet zadetkov
Povod za pozitiven odziv občinstva pa ni bila le Flórezova odlična predstava, tako zelo drugačna od medlega Roberta Alagne, ki je pred časom "razkuril" občinstvo. Arija Ah! mes amis že tradicionalno "hudo zažge" in "privzdigne občinstvo". Prav s prepevanjem te skladbe si je goreče občinstvo pridobil tudi Luciano Pavarotti, ki si je z odlično interpretacijo Donizettijevih notnih zapisov pridobil tudi sloves Kralja visokega c. Kar devet teh "zahrbtnih" tonov je vključenih v arijo in kdor se zmore skozi skladbo prebiti brez hudega "fušanja", je zares velik mojster. Flórez je zadel vseh devet.

Napoved diverzantske akcije
Resnici na ljubo Flórezov "prekršek" ni bil zaresna diverzantska akcija. Že v intervjuju za časopis Corriere della sera pred nastopom je tenorist kljub zavedanju o obstoju "prepovedi" dodatkov dejal: "Če bodo jutri zvečer v Scali zahtevali dodatek, bom morda ponovil tistih slavnih devet visokih c-jev, ki si v znameniti in zahtevni ariji Ah! mes amis sledijo eden za drugim ... V Londonu, kjer sem nedavno izvajal to Donizettijevo opero, kljub dolgemu aplavzu arije nisem ponovil, dodatek pa sem si privoščil leta 2005 v Genovi."
Zadnji, ki si je pred Flórezom privoščil drznost, je bil basist Fjodor Čaljapin. To se je zgodilo davnega leta 1933, ko strogega Toscaninija ni bilo v mestu in je bil njegov ansambel očitno povsem "razpuščen". Dvakrat je dodatek dopustil tudi Riccardo Muti, ki je leta 1986 in 1996 zbor dvakrat popeljal skozi arijo Va, pensiero iz Verijevega Nabucca, ki sicer velja za nekakšno neuradno drugo italijansko himno. Vendar pa to ni bil prestopek v Flórezovem slogu, saj je dirigent sam svojim pevcem ukazal, naj ponovijo priljubljeno točko.

P. B.