Ansambel Anton Podbevšek Teatra iz Novega mesta je v Krkinem skladišču izvedel skupinski projekt Paradigma Italo Calvino, ki je nastal po predlogi romana Nevidna mesta velikega italijanskega pisatelja. Projekt je nadaljevanje poetike, ki so jo začrtali z lansko uprizoritvijo Borgesove Zgodovine večnosti. Ponovitve predstave bodo še 28., 29. in 30. decembra, vsakokrat ob 20.00.

Po besedah prvega poklicnega igralca APT in enega izmed soavtorjev predstave, Pavleta Ravnohriba, gre za nadaljevanje vzpostavljanja gledališča, kot ga z Matjažem Bergerjem uvaja prav APT.

Del vizualnega dela projekta je nastajal v Benetkah, in sicer v Galeriji Peggy Guggenheim ter "na historičnih ploščinah slavnega Polovega mesta". Kolektivno delo je sinteza performativne umetnosti, intermedijskih intervencij, baleta in akustično-glasbene posvetitve Calvinovim parabolam (Marka Hatlaka, Petra Penka Irene Yebuah Tiran in Leticie Slapnik Yebuah). Podvig, pri katerem sodelujejo še Petra Govc, Nana Milčinski, Nina Rakovec, harmonikar Marko Hatlak, alpinista Viki Grošelj in Reinhold Messner, Miranda Caharija,Peter Penko, konjeniki ter še vrsta soustvarjalcev. Dosledno so izhajali iz stališča, da je gledališče kolektivno dejanje, je še povedal Ravnohrib.

Kot je pojasnil ravnatelj APT Berger, je Paradigma Italo Calvino "gledališki gestus", poklon izjemnemu avtorju preteklega stoletja, pri katerem gre za svojevrstno sekanto etike in estetike ter fikcijo, v kateri sta gledališče in njegov jezik našla "strahovit" izziv. Zastavlja se vprašanje, ali je mogoče govorico, pisavo in izum označevalca spremeniti v polje označevanja.

V predstavi nastopa niz izjemnih, tako Berger, avtorjev, njihova naloga pa je, da Calvina v slovensko gledališko kulturo pripeljejo skozi sodobno uprizoritev, ki se, medtem ko stavbo in osrednje prizorišče APT prenavljajo, dogaja v skladiščih Krke.

Nevidna mesta na Kubi rojenega italijanskega novinarja, misleca, pisca kratkih zgodb in romanov ter komunista Itala Calvina (1923-1985) so domišljijski zapis pogovorov med kitajskim vladarjem iz 13. stoletja Kublaj Kanom in evropskim raziskovalcem Marcom Polom. Kot je poudaril Ravnohrib, pa delo prinaša tudi nadčasne razmisleke o družbi in trku civilizacij.