Ustvarjalci obiskovalce popeljejo v klubski prostor s konca 20. stoletja. Foto: Miha Fras
Ustvarjalci obiskovalce popeljejo v klubski prostor s konca 20. stoletja. Foto: Miha Fras
O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni
V predstavi se med drugim prepletajo džez, bluz in kantri. Foto: Miha Fras
O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni
Petra Veber Rojnik se kot pevka predstavlja prvič. Foto: Miha Fras

Po motivih zgodb Raymonda Carverja jo je v burlesko O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni priredil rokgre, avtor besedila in songov, na oder pa jo je postavila Ivana Djilas, ki je ustvarila tudi scenografijo. V predstavi, ki so jo premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem, nastopajo Petra Veber Rojnik, Boštjan Gombač, Andraž Mazi in Sergej Randjelovič; zadnji trije so ustvarili tudi glasbo.

Glasba tudi na zgoščenki
Tej lahko prisluhnejo tudi tisti, ki v gledališče ne hodijo, saj burlesko spremlja zgoščenka, ki prinaša še več glasbe kot predstava. V nasprotju s kabaretom Patty Diphusa, izpovedi porno dive so se namreč ustvarjalci odločili poudariti gledališče, ne glasbe, kljub temu pa se bo Veber Rojnikova prvič predstavila tudi kot vokalistka in animatorka. Lutko, ki jo bo vodila po odru, je po zamisli Jelene Proković, ki je tudi kostumografinja predstave, izdelala Ivica Bilek, pri oblikovanju burleske pa so sodelovali še asistentka kostumografa Barbara Franjič, oblikovalec luči Brane Šulc, svetovalka za animacijo lutke Nina Skrbinšek, lektor Arko, korepetitorka Ana Duša in ozvočevalec Sašo Dragaš.

Ujetnika malega sveta
S pomočjo njihovega dela se bodo gledalci s predstavo preselili v klubsko okolje s konca 20. stoletja, kjer moški in ženska skozi zvok, glasbo in besede raziskujeta plasti nekomunikacije. Skozi ljubezenski odnos sta si počasi uničila življenje in se znašla ujeta v svoj mali svet. V njem se v pesmih pogovarjata o obdobjih in smislu ljubezni.

Pisana paleta glasbe
Moško-ženske dialoge, ki jih ubesedujeta globok, skoraj brundajoč in na trenutke nerazumljiv moški vokal ter mehek, erotičen, melodičen, včasih skoraj pripovedujoč ženski glas, spremljajo glasbila, ki so jih ustvarjalci nabrali na različnih koncih sveta. Klarinet, harmonika, kitara, orglice, bobni in pianino pripopovedujejo zgodbe utrujenih alkoholikov, kadilcev, eksistencialistov in življenjskih filozofov. Mestno gledališče ljubljansko in društvo Familija, koproducenta predstave, sta se pri postavitvi zgledovala po ameriškem kabaretu Toma Waitsa.

Familija ima zapolnjen urnik
Društvo Familija bo naslednji mesec zelo zaposleno, saj njegovi člani načrtujejo uresničitev šestih projektov. Najprej bosta na vrsti premira predstave O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni in promocija zgoščenke z glasbo, v začetku novembra bo Gombač predstavil avtorski koncert Imate radi Bacha?, slovesno bo ob 50. ponovitvi kabareta Patty Diphusa, pospremljene s premierno predstavitvijo kratke animacije Romana Ražmana in Mateja Lavrenčiča Patty, kratkega filma v perverzih, konec meseca pa bodo na svoj račun prišli tudi otroci, ki si bodo lahko premirno ogledali predstavo Atrakcija Polifemo, ob kateri bo prav tako izšla zgoščenka.