pogubijo povzpetništvo, zamera in spletkarska zavist, bodo poustvarili solisti, zbor in orkester ljubljanske Opere.

Opera Otello, v kateri Verdi na preizkušnjo postavi naslovnega junaka, velja za eno izmed njegovih največjih mojstrovin in za eno najlepših oper v glasbeni zakladnici. Glasbena drama je že ob svoji prvi izvedbi leta 1887 doživela izjemen sprejem pri občinstvu.

Režiser koprodukcije CD-ja ter SNG-ja Opera in balet Ljubljana Manfred Schweigkofler, ki je pred leti v CD-ju že režiral veliko Offenbachovo koprodukcijsko uspešnico Renske nimfe, si je v svoji režijski zasnovi zadal nalogo dotakniti se dveh velikanov - Shakespearja in Verdija - in njuno misel prenesti v 21. stoletje ter jo približati sodobnemu občinstvu.

Jagov credo proti Desdemoninemu
Opera je po Schweigkoflerjevih besedah danes še vedno celostna umetnina in teme, ki jih obravnava, so aktualne še danes. Verdijeva opera Otello o smrtonosnem ljubosumju in iskreni ljubezni, v kateri Verdi na preizkušnjo postavi naslovnega junaka, na odru Gallusove dvorane začnejo in končajo z Jagovo vizijo, v njej je pomembna prvina moč Jagove manipulacije. Predstava pa ima, poleg tega, da je pravi spektakel, tudi veliko intimnih prizorov.

Dirigentska taktirka bo v rokah šefa dirigenta orkestra Jaroslava Kyzlinka, ki je Otella označil za mojstrovino, v kateri je viden velik korak, ki ga je Verdi napravil od svojih zgodnjih del. V operi je - vse od uvodne nevihte pa do Otellove smrti - pomembna vsaka nota. Delo predstavlja velik izziv za vse interprete, tako zanj kot za nosilce glavnih vlog, pa tudi zbor in orkester.

Na premieri bo v naslovni vlogi pel Branko Robinšak, v vlogi Desdemone Martina Zadro, Jaga Jože Vidic, Emilie Nuška Drašček Rojko k. g., Cassia Aljaž Farasin, Roderiga Matej Vovk, Lodovica Peter Martinčič, Montana Zoran Potočan in Glasnika Robert Brezovar. Scenograf predstave je Walter Schütze, kostumografinja Mateja Benedetti.

Premik v 21. stoletje
Schütze je, kot je pojasnil pred premiero, zasnoval scenografijo, s katero je ustvaril spoj dveh svetov - starega in novega, s čimer bo predstava nagovorila tako starejše kot tudi mlajše občinstvo.

Mateja Benedetti se je pri svojem snovanju navdihovala pri subkulturah, ki danes živijo med mladimi, na katere je aplicirala renesančno modo. Kot je dejala, so kostumi polni detajlov, vanje je bilo vloženega ogromno dela.

Bard je Italijana presunil
Verdi se je po besedah umetniškega vodje Opere Rocca že zgodaj navdušil nad Williamom Shakespearjem. V zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja je uglasbil Macbetha, v poznih letih se je k njemu vrnil s Falstaffom in Otellom. Zadnji velja za eno izmed njegovih največjih mojstrovin in za eno najlepših oper sploh. Glasbena drama je že ob svoji prvi izvedbi leta 1887 doživela izjemen sprejem pri občinstvu.

Opera Otello je del festivala Shakespeare za vedno, s katerim želijo v CD-ju obuditi Shakespearja in njegove like skozi različne umetniške zvrsti.

Opera bo izvedena v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.