Zgornji citat je seveda sposojen iz ene najbolj prelomnih slovenskih dram 20. stoletja, ki je v Celju zaživela v svojem naravnem elementu - na odru. Slovensko ljudsko gledališče v Celju je premierno uprizorilo dramo Slavka Gruma, Dogodek v mestu Gogi. Režijo so zaupali makedonskemu gledališkemu in filmskemu režiserju Aleksandru Popovskemu, ki je na celjski oder v sezoni 2003/2004 postavil že prvo slovensko uprizoritev drame Blazinec Martina McDonagha.

Ljubitelj nemškega ekspresionizma odkrije Gruma
Iz temnega mesta Goga je režiser naredil svetlo predstavo, saj vsi ljudje nosijo v sebi nekaj toplega in strastnega. Sam je za Dogodek v mestu Gogi slišal že med študijem, ko se je navdušil nad ekspresionizmom. Drama se mu zdi danes prav tako aktualna kot v času, ko je bila napisana. Ta nesmrtnost izvira iz tematike poželenja, da bi okusili greh, čeprav se ga strahotno bojimo.

Ujetniki Goge
V predstavi nastopajo Barbara Vidovič, Jagoda, Anica Kumer, Damjan Trbovc, Bojan Umek, Igor Žužek, Tjaša Železnik, Minca Lorenci, Mario Šelih, Vladimir Vlaškalič, Barbara Medvešček, Aljoša Koltak, Kristijan Guček, David Čeh, Lučka Počkaj, Tarek Rashid in Tanja Potočnik.

Najbolj "vizualna" slovenska drama
Dogodek v mestu Gogi je gotovo eno najbolj vznemirljivih slovenskih dramskih besedil. Drama je zgrajena kot mozaik iz posameznih slik o psihopatskem življenju v provincialni Gogi, o ujetosti vsakega posameznika, o hlepenju po dogodku, ki bi spremenil zadušljivo ozračje v mestu. Zatrto življenje se obrača v grozljiva presenečenja.

Razplet brez resnične katarze
V središču dogajanja je Hana, ki je v mladosti trpela zaradi nasilja komija Preliha in je zato frigidna, čuti gnus do vsega, kar je erotično in seksualno. Hana se vrne v Gogo, se zave same sebe in se reši fizičnega nasilja, a mesto kljub temu ostane simbol usodnega in nesmiselnega bivanja, kjer se dogodek, ki bi odrešil vse prebivalce, ne more zgoditi.

Prezrt v svojem času
Na literarno ustvarjanje Slavka Gruma je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski Bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je tam delal le tri mesece, spomladi in poleti leta 1928. Dramo so krstno uprizorili šele ob koncu sezone 1930/1931 v Mariboru, v ljubljanski Drami pa šele 23. septembra 1931, dve leti in pol potem, ko je bila drama nagrajena v Beogradu.