Predstava Peer Gynt, ki je nastala po motivih istoimenske drame Henrika Ibsena in ob glasbi Edvarda Griega, za Cluga predstavlja pomembno prelomnico.

O projektu je Clug začel razmišljati po uspešni premieri predstave Ssss... leta 2012 v Stuttgartu: "Peer Gynt je v moji glavi že tri leta. Kljub temu mislim, da prihaja ob pravem času. Ko smo konec avgusta začeli projekt, so stvari samo padale v smiselno in zelo produktivno delo."

Poklon mariborskim začetkom
Za dramsko pesnitev norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1876 se je odločil med drugim tudi zato, ker je v tem baletu prvič plesal na mariborskem odru. "Izbral sem lik iz literature, ki je že bil postavljen na tem odru in je povezan z mano in mojim prihodom v Maribor. Ne nazadnje je bila to prva predstava, v kateri sem nastopal kot plesalec v tem gledališču," je pojasnil.

Splet realizma in romantike
Pri pisanju libreta za balet, ki nima napisane glasbe, je poleg stavkov iz Griegove priložnostne glasbe Peer Gynt posegel tudi po drugih Griegovih koncertnih, komornih in solističnih skladbah, da bi tako dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi. "Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tankočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike," meni Clug.

Kot je dejal, je poskušal združiti Ibsenov in Griegov svet in ustvariti pot do svojega. "Vsak je na neki način doživel svojega Peera Gynta. Jaz sem si ju želel združiti in premostiti v plesno celoto, v kateri bi lahko ustvarjal svojega Peera Gynta in to je bil mogoče najtežji del."

Kako ubesediti ideje v plesu?
S kostumografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem so po besedah Cluga pripravili edinstveno podobo predstave. "Določenih stvari ne moreš povedati skozi ples. En Ibsenov stavek ti lahko pove vse, skozi ples pa tega morda ne moreš. Zato sem moral malo naokoli, da pridem do bistva, ki se ga da zaznavati in čutiti. (...) Veliko spretnosti je bilo potrebno za to, a v tem sem najbolj užival. Prvič se ukvarjam s konkretno zgodbo, ki spodbuja moj režiserski čut. Ker ples, še bolj kot dramsko gledališče, potrebuje toliko bolj natančen tajming, čas dogajanja in prave reze."

"Nestabilni" zvezdnik
Naslovno vlogo je poveril gostujočemu solistu iz Srbije Milošu Isailoviću, s katerim sta v preteklosti že sodelovala. "Ima neverjeten čut za čas. Hkrati je nestabilen, v pozitivnem smislu, saj sem potreboval nekoga, ki se išče. Upa, da mu bo ta predstava odprla pot, po kateri lahko ponosno koraka," je dejal.

Gostovali bodo tudi v Ljubljani
Za predstavo že zdaj vlada veliko zanimanja, med drugim si bo petkovo premiero ogledala delegacija Züriške opere, napovedane pa so tudi že ponovitve v okviru abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani. "Ta predstava se mi zdi v tem trenutku nujno potrebna, za naš ansambel, zame, za naše občinstvo in za plesni svet."

Clug, po rodu iz Romunije, vodi mariborski Balet od leta 2003, s svojimi koreografijami, še posebej mojstrovino Radio and Juliet, pa je požel hvalo tako domače kot mednarodne javnosti. Z njegovimi predstavami je mariborski Balet gostoval na številnih gledaliških festivalih in v gledališčih po svetu, med drugim v Aleksandrinskem gledališču v Sankt Peterburgu .