Ruski skladatelj Sergej Sergejevič Prokofjev je tako za balet uglasbil pravljico o Pepelki, ki so jo premierno uprizorili v Veliki dvorani SNG Maribor v koreografijo Viktorja Litvinova. Glavni vlogi sta odplesala solista mariborskega baleta Alenka Ribič Laufer in Anton Bogov, orkester je vodil dirigent Aleksej Baklan, sceno in kostume je zasnovala Marija Levitska, svetlobo pa je oblikoval Pascal Mérat.

Zmes romantike in modernega
Zgodbo o Pepelki je v 17. stoletju napisal francoski pisatelj Charles Perrault (1628–1703), vendar pa obstaja nešteto različič te zgodbe, katere korenine segajo v starodavno Kitajsko. Sergej Prokofjev (1891–1953) je začel pisati partituro za Pepelko leta 1940, a je delo prekinil in se je leta 1944 spet vrnil k Pepelki ter ga naslednje leto končal. Za skladatelja je bilo skladanje Pepelke pravzaprav nekakšen beg iz realnosti.

Nič več otroška pravljica
Pri skladanju je Prokofjeva vodilo poigravanje s tradicionalnimi shemami romantičnih baletov, ki jih je prepletel z modernimi prvinami. Gre za alegorijo človeškega vedenja in odnosov, torej nikakor ne več za otroško glasbo ali zgodbo, ki vsebuje tudi temačne in grenke podtone ter sprejemljiva razpoloženja. Pobegi v lepši idealiziran svet so v Prokofjevi Pepelki obteženi z nasprotnim polom mrakobnosti.