Akram Khan, čigar predstavo z naslovom ma si lahko ogledate v tudi jutri, je eden najvidnejših mladih koreografov na svetu. Njegovo drugo celovečerno delo je kompleksna zgodba o materinstvu in krhkih vezeh med ljudmi in zemljo. Navdih je našel tudi v esejih indijske pisateljice Arundathi Roj, ki piše o svojih rojakih, ki so jim nasilno vzeli zemljo. Prizori bogatega gledališkega plesa se prelivajo z besedilom Hanifa Kureishija in glasbo Riccarda Nove.

Resnično mednarodnazasedba
Khanova zasedba je mednarodna, saj njegovi sodelavci tokrat prihajajo iz Velike Britanije, Finske, Italije, Malezije, Pakistana, Slovaške, Južne Afrike in Španije. Plesalci v kostumih Tonyja Aarona Wooda si oder, ki si ga je zamislil Illur Malus Islandus, osvetlil pa Mikki Kuntu, delijo s čelistom, tolkalcem in vokalistom, ki izvaja klasično sufijsko petje.

Na odru Cankarjevega doma so tako zaplesali Eulalia Ayguade Farro, Akram Khan, Anton Lachky, Moya Michael, Inn Pang Ooi, Nikoleta Rafaelisova in Shanell Winlock, družbo pa jim bodo delali glasbeniki Natalie Rozario (čelo), B. C. Manjunath (mridanga, tolkala) in Faheem Mazhar (vokal).

Bogat simbolizem indijske glasbe in njeno intimno povezanost s plesom poudarja južnoindijski boben mridangam. Starodavni severnoindijski ples, kathak, je temelj za vsa Khanova dela. Akram Khan, eden vodilnih britanskih plesalcev in koreografov, v ma tako nadaljuje raziskovanje indijskega in zahodnega plesa ter glasbene poetike, ki zaznamujeta njegov koreografski slog.

Številne nagrade za Britanca
Khan je svojo plesno skupino ustanovil leta 2000. Med številnimi nagradami je že leta 2000 dobil priznanje za plesnega novinca, predstavi Kaash je revija Les Inrockuptibles podelila nagrado za najboljšo plesno predstavo v Franciji leta 2002. Leta 2003 je dobil nagrado združenja plesnih kritikov za najboljšo moderno koreografijo, leta 2004 pa v Berlinu nagrado international movimentos tanzpreis za najbolj obetajočega novinca v plesu.

Leta 2004 je prejel častni doktorat za umetnost univerze De Montfort University v Leicestru (VB) za poseben prispevek k britanski umetniški skupnosti, predvsem na področju medkulturne izmenjave. Khan je prvi gostujoči umetnik, ki ni glasbenik, v South Bank Centru, londonskem umetniškem središču. O njem so posneli tudi dokumentarec televizije ITV.

Skladatelj Riccardo Nova prihaja iz Milana, kjer je študiral flavto in kompozicijo na Konservatoriju G. Verdija. Od leta 1990 občasno živi v Indiji, kjer je študiral južnoindijsko glasbo. Sodeloval je z evropskimi zasedbami, kot so ICTUS (Belgija), Ensemble Moderne (Nemčija), Ensemble Intercontemporaine (Francija) in Ensemble L'Itineraire (Francija). Njegovo glasbo so izvajali na pomembnih koncertnih ciklih.