Glasbo s polnim naslovom Vespro della Beata Vergine je skladatelj Cassol preobrazil v kompozicijo, ki odraža posebnosti več kultur, Platel pa je svetovljansko naravo glasbe dopolnil s skupino plesalcev, ki prihajajo iz več držav. Plesalci skupine Les Ballets C. de la B. se v predstavi, ki je bila na sporedu bo v Cankarjevem domu, po nareku režiserja Platela gibljejo s skoraj histeričnimi gibi, značilnimi za verske obrede prvobitnih kultur. Te prikazujejo videoposnetki v ozadju, ki soustvarjajo sceno predstave.

Izpraševanje dominacije krščanstva in njegovih derivatov
Vsi ti posegi v izvirno glasbo in skoraj oskrunjajoči dodatki k njej rušijo nekdaj trden status krščanstva kot religije "civiliziranega" sveta, tako drugačen od poganskih verovanj. Vse prvine predstave vzpostavljajo primerjavo med sredstvi religije spoštovanja vrednega "starega sveta" in neinstitucionaliziranimi verami za zdaj še neindustrializiranega sveta in kažejo, da v ozadju vseh religij tiči pravzaprav isto. Iskanje nekega višjega in po možnosti večnega bivanja, ki ga zagotavljajo nam neznane sile.

Pri izbiri plesalcev je bil Alain Platel pozoren na njihovo gibljivost. Da bi lahko na oder uspešno prenesli "predstave" iz serije kratkih filmov doktorja Arthurja von Gehuchtena, ki prikazujejo njegove psihiatrične bolnike in ki so bili tokrat eden izmed virov navdiha Alaina Platela, morajo biti namreč plesalci sposobni izvajati kar najbolj nenavadne in sunkovite gibe.

Novo poglavje v prikazovanju namigov na nebesa in pekel
Tokratna predstava je pravzaprav nadaljevanje prejšnjih Platelovih projektov, v katerih je že obravnaval značilno verske teme nebes in pekla. Uporabljal je že baročno glasbo, s katero je v svojih predstavah, ki se jih je dalo razumeti tudi kot prikazovanje spopada med nebesi in peklom, uvedel nadvse vzvišeno razsežnost dogajanja na odru. Tokrat je to nemogoče. Tolikšno vzvišenost preprečuje že "maličenje" Monteverdijeve glasbe, saj je Fabrizio Cassol v svoji predelavi združil močno raznolike glasbene vplive; sopranistko Cristino Zavalloni tako spremljajo improvizacijski trio Aka Moon, ciganska glasbenika in baročna skupina z dvema kornetoma in dvema pozavnama.

Tokrat smo bili lahko še posebej veseli, da je v Slovenijo prišla plesna skupina Les Ballets C. de la B., ki velja za plesni ansambel, ki deluje na osnovi punkerskega nazora. Vsak lahko dela vse, saj je, kot je zapisala dramaturginja Hildegard De Vuyst, ples last sveta in svet je last vsakogar. Prav zaradi te filozofije dela je skupini uspelo prikazati nekaj izjemnih koreografskih stvaritev, ki močno odstopajo od "norme", ki jo izkazuje večina plesnih skupin. Norma pa ne odstopa na ravni kakovosti; v skupini namreč kljub nekoliko anarhični ureditvi delujejo odlični plesalci.