Diareja namreč dobro ve, kdaj je pravi čas za "izliv", in štiri leta po prvi predstavi, s katero je Dejmo stisnt teater na oder postavil znani strip Tomaža Lavriča, je spet nastopil čas, da se oglasi. "Pogoji za politično satiro so idealni, res idealni," je v krajšem pogovoru po predstavi za MMC povedal režiser Diareje za predsednika Bare Mulc (psevdonim si je nadel za to priložnost, sicer je bolj znan kot Mare Bulc) in dodal, da je že tako, da je pri nas politična satira odrinjena na obrobje "institucionaliziranega" kulturnega dogajanja. In če vemo, da Diarejo uprizarjajo v Menzi pri koritu v Metelkova mestu, se njegovih opažanj res ne da povsem zavreči.

"Gre za to, da je, kakor koli pogledamo, politična satira na margini in to kaže na klimo v državi. Kadar politična satira ne potrebuje podzemlja in ni obsojena na pozne ure televizijskega programa, to pomeni, da se oblastniki kritike ne bojijo. Trenutno pa je situacija ravno obratna - kritika, kar politična satira je, je odrinjena čim dlje stran od povprečnega državljana," še pojasnjuje Mulc.

Manj je več
Vendar pa je prenos Diareje na oder mnogo več kot le politična satira. Prav gledališki izziv je bil tisti, ki je ustvarjalce spodbudil, da so se po predstavi Diareja pod Slovenci lotili še drugega dela. Težnja k še večji preprostosti in moči izražanja s še bolj zminimaliziranimi likovnimi sredstvi ustvarjalcem predstave ni dala miru. "Če je bila prva različica Diareje za gledališče še vedno tridimenzionalna predstava, smo se tukaj ukvarjali predvsem z dvema dimenzijama. Kako igralca vkalupiti v platno, ki je v bistvu dvodimenzionalno. Sledimo logiki, ki jo Tomaž Lavrič uporablja v stripu, torej čim več odvzemanja za čim večji komični učinek," pravi Mulc.

Že sama scenografija je zreducirana na črno platno, občasno nadgrajeno le z dvema belima stoloma. Iz tega platna štrlijo bele podobe treh igralcev, Miha Brajnika, Damirja Leventiča in Saša Rajakoviča. Včasih so to njihova bolj ali manj cela telesa, včasih le glave, odete v belo čepico, spet tretjič le roke ali noge (ali pa po Diarejino zgovorna) zadnja plat. "Izziv je bil velik, ampak lahko z gotovostjo trdim, da nam je s kombinacijo trdega dela in kančkom talenta uspelo," (ne čisto) v šali pribije Miha Brajnik. Ali ima prav, lahko preverite na priloženem posnetku ali pa se seveda pogumno odpravite 'na rob', na Metelkovo.

Veljaki toplo vabljeni
"Odzivi so zelo dobri, mogoče pogrešamo samo kakšnega od akterjev, ki so bili udeleženi v teh Diarejah, torej dejanski nosilci teh stripov," nam je še zaupal Brajnik. Seveda smo bili radovedni, koga bi še posebej radi videli med občinstvom. "Najbrž bi bila za nas največja čast, da bi prišel predsednik vlade. Kdaj in kateri, pa je popolnoma vseeno."

Novi izlivi na obzorju?
Na vprašanje, ali lahko pričakujemo tretje nadaljevanje, je režiser odgovoril: »Ne bi govoril, kdaj in kako, bi pa rekel, da je Diareja vedno izziv. Če bo tretja Diareja, bo v gledališkem smislu zagotovo pomenilo, da smo dobili novo idejo, kako še bolj zminimalizirati besedilo.« V ponavljanju gledališke uspešnice sam ne vidi razloga. "Če bo šlo kdaj dlje, v večji minimum, lahko pride tudi tretja Diareja, nič pa ne obljubim."

Ana Jurc in Maja Kač