Razlog za revolt pa ni le ogorčenost nad vlado, ki je v proračunu za leto 2009 opernim hišam subvencije znižala za 30 odstotkov; ravnatelje 'muči' tudi vladni sklep, da dvema od ustanov prizna poseben status in jima nameni več sredstev. Gre za milansko Scalo in rimski simfonični orkester Santa Cecilia. Vlada je ustanovama priznala poseben status, ker ju bodo podprli tudi zasebni finančni viri in imata tako zares dobre možnosti, da sedanjo krizo prestaneta v 'dobri kondiciji'.
Razklana krovna organizacija italijanskih gledališčSklep italijanske oblasti je seme spora zasejal tudi v združenje italijanskih gledališč Anfols, katerega članstvo glede prioritetnega obravnavanja nekaterih kulturnih ustanov ni enotnega mnenja. Združenje kot podporna organizacija gledališč in kot močan agent v pogajanjih z oblastjo je tako močno prizadeto in posledica tega je tudi odločitev predsednika Anfolsa Walterja Vergnana, da s svojega položaja odstopi: "Predsedniku tako razklane organizacije preostane le odstop," je dejal Vergnano, ki sicer vodi torinsko gledališče Teatro Regio di Torino.
Denar le za najbolj vrhunske ustanove
Odločitev vlade pa seveda brani minister za kulturo Sandro Bondi. "Država ne more vedno plačevati dolgov opernih hiš. Prepričan sem, da je potrebno spremeniti sistem," je povedal Bondi, ki je prepričan, da sta simfonični orkester Santa Cecilia in milanska Scala vendarle tako vrhunski ustanovi, da si zaslužita posebno pozornost in večji dotok proračunskega denarja. Na drugem koncu sezama pa trenutno najdemo najstarejšo operno hišo San Carlo v Neaplju, Areno v Veroni in Carlo Felice v Genovi. Vse tri operne hiše pestijo tako visoki dolgovi, da jih je država postavila pod posebno upravo.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje