Ta je dejal, da so ga zvoki, ki so jih sicer povsem nenamerno povzročali umsko prizadeti obiskovalci, prikrajšali za užitek ob spremljanju muzikala Into the Woods. Britanskim gledališčem je zato predlagal, da bi predstave, za katere vedo, da jih bodo obiskali tudi umsko prizadeti, vnaprej oglaševali kot take, drugi obiskovalci pa bi se nato odločili, ali si bodo predstavo ogledali ali ne.

Gledališča so odprta za vse
Direktorji enega izmed gledališč so bili nad njegovo idejo ogorčeni in so jo zavrnili, rekoč, da so gledališča odprta za vse, zato je ideja o takem oglaševanju neizvedljiva in nepoštena. Besni kritik pa se ni dal, saj je prepričan, da bi gledališča lahko in bi morala oglaševati tovrstne predstave, tako kot oglašujejo predstave, prevedene v znakovni jezik. Enako bi moralo biti tudi pri predstavah, ki se jih udeležijo umsko prizadeti ljudje. Občinstvo bi bilo vnaprej pripravljeno na morebitne motnje, zato se zaradi njih ne bi razburjalo, je prepričan.

Posebne predstave tudi za debele ljudi?
Izvršilna producentka enega izmed gledališč pa je prepričana, da niti morebitni hrup ne bi smel biti težava. Nekaj problematičnih gledalcev se je strinjalo, da med odmorom zapustijo dvorano, a večina jih je lahko nato v miru spremljala predstavo. Tudi zato se ji zdi, da gledalcev nikakor ne bi smeli ločevati. "Moramo nato imeti tudi ločene predstave za tiste, ki se veliko potijo? Ali kašljajo? Ali se komaj stlačijo v sedež, ker so nekoliko predebeli?" se je spraševala producentka, ki je med skupinami, ki bi očitno morali imeti posebne predstave, tudi družine z otroki, ki prav tako znajo glasno protestirati, kadar jim kaj ni všeč.

Prizadeti morajo v gledališče
Z njo se je strinjal tudi član skupine People First, ki se bori za pravice umsko prizadetih. Po njegovem mnenju je za prizadete ljudi posebnega pomena, da lahko na lastni koži doživijo gledališče, in to skupaj z drugimi gledalci. Šele tako lahko v predstavi zares uživajo, je prepričan.