Oglas
Članu vrhovnega sveta Združenih arabskih emiratov je namreč letos pripadla čast, napisati poslanico ob svetovnem dnevu gledališča, ki so jo na ta dan prebrali v gledališčih po vsem svetu. Tudi pri nas. Le da ji je pri nas sledila še domača poslanica, katere avtor je režiser in dramatik Vinko Möderndorfer. Obe poslanici so prebrali pred vsako gledališko predstavo, ki je na dan, ki ga je Unesco za praznik gledališke umetnosti razglasili leta 1961, potekala na slovenskih odrih.
Kairo - kraj začetka srečne ljubezniAl Qasimija z gledališčem veže dolgoletna "medsebojna naklonjenost". Kot je zapisal v poslanici, je že med študijem v Kairu "vpijal vse, kar je našel napisanega o gledališču, in si ogledoval najrazličnejše predstave". Izraz Al Qasimijeve predanosti gledališču pa se ni končal pri občudovanju; šejk se je izkazal kot aktivni podpornik odrske ustvarjalnosti, zato ga je tudi Unesco prepoznal kot osebo dobre volje in s številnimi intelektualnimi dosežki. To sta namreč pogoja, ki ju mora izpolnjevati oseba, ki ji je zaupana naloga, napisati vsakoletno poslanico ob svetovnem prazniku gledališča.
V poslanici je Al Qasimi gledališki umetnosti pripisal razsvetljensko poslanstvo: "Ob branju o gledališki umetnosti od antične Grčije pa do danes sem odkril skrite čare gledališča, ki zmore prodreti v globine človeške duše in razkriti njene skrivnosti. Zato se je globoko v meni ugnezdilo prepričanje, da gledališče lahko postane dejavnik povezovanja med ljudmi in da je skozi gledališče mogoče širiti mir in prijateljstvo ter odpirati možnosti za dialog med narodi, ne glede na raso, barvo ali vero."
Poezija, podobna, obenem pa nadrejena politiki
Tudi avtor slovenske poslanice je gledališko umetnost postavil ob bok "uradni" politiki. Vinko Möderndorfer je poiskal vzporednice med gledališčem, po njegovem mnenju edino zares živo umetnost, in javnim političnim shodom. Obe dejavnosti skušata vplivati na ljudi in oblikovati njihovo intimno mnenje; vendar gledališče to akcijo, katere cilj je prepričati gledalca v svojo resnico, izvaja s pomočjo poezije. Ta je med fenomeni človeške civilizacije praktični politiki nadrejena: "Vojne pridejo in grejo, politiki nas razočarajo in razveselijo, države se zgradijo in razpadejo, vse velike stvari lahko čez noč postanejo spet majhne. Poezija pa edina ostaja, poezija je tisto, kar pušča sled. In to je posebna moč gledališča. Zaradi poezije je gledališče umetnost."
Razmere v slovenskih gledališčih - vedno vroča tema
Möderndorfer pa se ni ustavil pri vzvišeni vlogi gledališča. Dotakniti se ni pozabil tistih, ki gledališče ustvarjajo. Dramatik in režiser je tako ob svetovnem dnevu gledališča opozoril na nezavidljiv status igralcev, katerih večina je pri nas soočena z vedno bolj nezavidljivimi pogoji za delo: "Zavedati se moramo, da se igralska umetnost, tako kot vsaka druga, lahko bogato razcveti v dobrih pogojih, v delu z enakovrednimi igralskimi partnerji, v ambicioznem gledališču, kjer so razmere urejene, pogoji za delo dobri. V današnjem času so za marsikaterega mladega igralca takšni idealni pogoji žal zelo daleč in večinoma nedosegljivi." To pa je tudi jedro nevarnosti, ki ogroža nadaljnji razcvet slovenskega teatra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje