V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so premierno uprizorili partizanski učni komad Raztrganci po drami Mateja Bora, ki je nastal v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, E. P. I. centrom in Cankarjevim domom. Gre za najbolj priljubljen tekst agitacijskega teatra oziroma za t. i. agitko v treh dejanjih, ki ne zakriva ne ideološke umazanosti ne didaktičnosti in želi po besedah režiserja obuditi neko umrlo, spečo zver, ki je že dolgo ni več.

V predstavi nastopajo Gojmir Lešnjak - Gojc, Nataša Matjašec, Tjaša Železnik, Arna Hadžialjević, Aljoša Ternovšek, Primož Pirnat in Kristijan Ostanek. Scenografijo je zasnovala Petra Veber, kostume Belinda Radulović, glasbo je prispeval Drago Ivanuša, Nejc Saje pa je oblikoval videoprojekcije. Predstava s podnaslovom Učitelji in učenci prikazuje partizansko kriminalko med delavcem, kmetom in intelektualcem, kjer gre za ključna vprašanja, kdo sodeluje s kom in kdo ima prav.

Ali iluzija še živi?
Raztrganci (tudi Gegenbanden) so bili pripadniki posebnih oboroženih skupin nemške varnostne policije in gestapa za boj proti manjšim partizanskim skupinam in za odkrivanje njihovih sodelavcev med prebivalstvom med letoma 1942 in 1944. Pri tem pa se protagonisti lotavajo vprašanj o Bogu, prihodnosti lepšega jutri, ideologiji in veri v samega sebe.

Režiser predstave pravi, da je glavni naboj predstave vera v utopijo, kajti danes živimo v svetu, ki ne pristaja na utopijo ali iluzijo, da je ta celo izgnana in da solidarnost ter humanost postajata izpraznjena pojma, edina današanja vrednota pa je po Horvatovem mnenju korist. Prav zato se mu Raztrganci zdijo zanimivi, saj odpirajo ideloški boj s protipoloma vrednot, za katere smo pripravljeni kaj storiti, in nasprotno koristjo. Z odkrito ideološkim besedilom se je ekipa skušala približati Edvardu Kocbeku, ki je pogosto označen za idealista, ker je verjel, da je mogoče združiti vero s komunizmom.