Idejo je takrat britanskemu pisatelju predstavila prevajalka Valerija Cokan, ki je tudi pomagala uresničiti svoj načrt. Režijo predstave je prevzel Boris Cavazza in se tako spopadel z "odrskim prepisom romana", kot je uresničevanje predstave opisal direktor ljubljanske Drame Janez Pipan.

Minimalistični prenos s papirja na oder
V romanu Prerekanja spremljamo monologe treh protagonistov - Stuarta, Oliverja in Gillian, ki so povezani prijateljsko in erotično. Kot je še povedal Pipan, nagovarja vsak protagonist tako bralca kot gledalca, naj verjamejo njegovi interpretaciji zgodbe in njegovi resnici. Cavazza je pri postavljanju predstave sledil minimalizmu in jo "očistil" vse gledališkosti. V predstavi zato ni mogoče zaslediti epizodnih likov, ki jih najdemo v romanu, saj so se na odru osredotočili le na tri glavne junake. Sicer pa minimalizem v predstavi občutimo tako v igralskem smislu kot tudi pri scenografiji in glasbi.

Glavni junaki so ...
Režiserjevi težnji po minimalizmu sledi igralska zasedba, ki jo sestavljajo Bojan Emeršič, Gregor Baković in Barbara Cerar. Emeršič upodablja Stuarta, ki po njegovem mnenju predstavlja slehernika, saj vsakdo ve, kaj so ljubezen, razhajanja in odnosi. Baković se je dotaknil Barnesovega humorja, ki pravi, da mu je zelo blizu, ni mu pa tuje niti Oliverjevo razmišljanje, čeprav sam "ni tako dognan". Barbaro Cerar je v predstavi pritegnilo predvsem prepletanje časov.

Pri postavljanju predstave so sodelovali še scenograf Damijan Cavazza, kostumografinja Polona Valentinčič in avtor glasbe Igor Leonardi. Lektorica je bila Barbara Korun.

Pisanje Juliana Barnesa je v slovenskem prevodu dostopno v treh delih. Poleg Prerekanja sta to še knjigi Flaubertova papiga in Ljubezen etc.