Oglas
Zaradi nezadostnih zmogljivosti marsikatero drugo slovensko gledališče v Kranju ne more gostovati, ker njihovih predstav na odru Prešernovega gledališča ni mogoče izpeljati, je povedal Veselko, ki je spomnil, da je to potrebno tudi zaradi Tedna slovenske drame. Primernejša kot postopna obnova bi bila celovita, meni direktor, ki trdi tudi, da bi bilo pred tem treba opraviti še raziskavo, katere dejavnosti lahko Kranj sploh razvija in katere so zaželene.
Gledališče je "skrpano skupaj"V 50 letih so gledališče že večkrat obnavljali, a so bila nekatera dela izvedena nestrokovno, gledališče pa je "skrpano skupaj", meni Veselko. Še vedno so ohranjena stara razmerja in višine prostorov, ki onemogočajo dviganje kulis v celoti, v dvorani ni ustrezne zvočne izolacije, zagotovljena ni protipotresna varnost, zaradi glasnosti pa je neustrezna tudi klimatska naprava. V Prešernovem gledališču si želijo tudi večje sprejemnice, v kateri bi se lahko zadrževalo 250 ljudi, kolikor jih sprejme tudi dvorana.
Kranjčani se redno seznanjajo tudi s sodobnimi teksti
Gledališče redno obiskuje pet odstotkov Kranjčanov, ne odvrnejo pa jih niti moderni teksti, ki jih v tej profesionalni ustanovi pogosto uprizarjajo. Letos so tako krstno v Sloveniji uprizorili dramo lanske Nobelove nagrajenke za književnost Elfriede Jelinek, prav tako krstno pa so v tej sezoni uprizorili že tudi komedijo Jerzyja Kosinskega Gospod Chance.
1,2 milijarde tolarjev za obnovo
Konec oktobra se je končal tudi denacionalizacijski postopek, po katerem je gledališka stavba ostala v lasti kranjske občine, kjer se prav tako zavedajo, da je stavba v slabem stanju in potrebna obnove. Zanjo naj bi sredstva zagotovili na naslednji seji, ko bodo sprejemali proračun za leto 2006, ko naj bi nekako zbrali okoli 1,2 milijarde tolarjev, kolikor naj bi celovita obnova stala.
Ob kranjski občini naj bi sredstva prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, možnosti pa so tudi za prispevek iz evropskih skladov. Gledališče letno odigra okoli 180 predstav, vendar gledališčnikov obnova ne bi motila; delna obnova bi potekala poleti, ko so gledališčniki na počitnicah, v primeru celotne obnove pa bi se lahko preselili tudi v katero od drugih - neuporabljenih - dvoran v mestu.
Najprej je treba premisliti, kaj Kranjčani potrebujejo
Veselko meni, da bi morali pred obnovo med Kranjčani izvesti raziskavo, kaj si želijo in katere dejavnosti Kranj sploh potrebuje in jih lahko razvija. V mestu namreč obstajajo ideje, da bi gledališko dvorano preuredili v večnamensko, tako da bi v njej lahko bili tudi koncerti. Stavba ob gledališču, za katerega je načrte naredil Jože Plečnik, pa bi lahko gostila spremljajoče kulturne dejavnosti. Občinski svetniki bi namreč morali premisliti, ali želijo mestno jedro oživiti s preselitvijo dejavnosti na trg, kjer stoji Prešernovo gledališče. Veselko je tako prepričan, da bi bilo s stališča trženja in racionalnosti bolje, če bi bilo na enem mestu združenih čim več kulturnih dejavnosti, v katere šteje tudi vzgojne zavode in obšolske dejavnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje