Opereta Kálmána, ki se je v času svojega umetniškega življenja gibal med pravom in glasbo in deloval v Budimpešti, na Dunaju, kot emigrant pa v Švici, Parizu, New Yorku ter v Nemčiji, je postala silno priljubljena in številne glasbene točke so se razlegale v vseh dunajskih kavarnah ter se širile po vsej Evropi kot vihar. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Opereta Kálmána, ki se je v času svojega umetniškega življenja gibal med pravom in glasbo in deloval v Budimpešti, na Dunaju, kot emigrant pa v Švici, Parizu, New Yorku ter v Nemčiji, je postala silno priljubljena in številne glasbene točke so se razlegale v vseh dunajskih kavarnah ter se širile po vsej Evropi kot vihar. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Kneginja čardaša
V Kneginji čardaša je Kálmán, tako kot tudi sicer v svojih operetah, z veliko natančnostjo opisoval takratno okolje in dogajanje, v katerem so glavne vloge igrali lahkoživci, plemiški kavalirji, veseli poročniki, sladka dekleta, lahkožive plesalke in kokete, torej resnični svet pred prvo svetovno vojno, ki pa skozi skladateljev rahlo melanholični prikaz daje slutiti, da se tudi temu obdobju bliža neizogiben konec. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

To je povzetek preproste zgodbe priljubljenega operetnega odrskega dela v treh dejanjih Kneginja čardaša Lea Steina in Béle Jenbacha na glasbo Emmericha Kálmána v koprodukciji SNG Opere in baleta Ljubljana in Ljudskega gledališča Rostock (tam je bila opereta premierno izvedena 15. septembra 2007), ki je uradno slovesno ljubljansko premiero doživela drevi na Gospodarskem razstavišču. Ponovitve so napovedane za 5., 6. in 7. januar.

Slovensko-nemško sodelovanje
Kot dirigent se tokrat predstavlja Marko Gašperšič, za režijo pa je poskrbel Steffen Piontek. V vlogi Leopolda Marie, kneza Lippert-Weylersheima se predstavlja Tomaž Gubenšek, v vlogi njegove žene Anhilte nastopa Rebeka Radovan. Njunemu sinu Edvinu je "glas posodil" Dejan Vrbančič, njegovo ljubezen Silvo Varescu pa upodablja Martina Zadro. Kálmánovo besedilo je v slovenščino prevedel Ervin Fritz.

Po skoraj 80 letih spet v Ljubljani
Opereta je bila prvič uprizorjena 17. novembra 1915 na Dunaju v gledališču Johanna Straussa, kjer so izvedli kar 500 ponovitev, ob njej pa je uživalo občinstvo vse od Londona (1921), Pariza (1930) do Berlina (1931). Leta 1927 je po tej predlogi nastal prvi nemi film, sledile pa so še druge ekranizacije, tudi z legendarno Anno Moffo.

Na Slovenskem je bila opereta krstno izvedena v nemškem gledališču v Mariboru leta 1916, na odru ljubljanske Opere pa je bila uprizorjena samo enkrat, in sicer premierno 28. maja 1928, odigrali pa so 12 ponovitev.

Preko očarljivih melodij do razpleta
Nesporazumi in zapleti, ki sledijo skozi vsa tri dejanja, se srečno razpletejo, ko se nazadnje izkaže, da je tudi prinčeva mati nekoč opravljala isti poklic pevke. Kálmánova opereta je polna očarljivih melodij, med katerimi so nepozabne, denimo, Sylvijina pesem, v kateri opeva svoj dom pred načrtovanim odhodom v Ameriko, in pa znameniti duet grofice Stasi, prinčeve nesojene neveste, z njej nenaklonjenim bratrancem.