Oglas
Drama Moj Kras - premiero si je bilo mogoče ogledati v Kulturnem domu Trst - je namreč nastala po motivih iz liričnega avtobiografskega romana Scipia Slataperja, ki je zapisal eksistencialno zgodbo človeka v večkulturnem mestu, ki ga "pesti" razdvojena identiteta. Drama ne nagovarja le prebivalstva narodnostno mešanega okolja, ki mora vsak dan krmariti med uporabo slovenskega in italijanskega življenja ter ki iz prve roke spoznava trk posebnosti italijanske in slovenske kulture.
Novi član Primož Forte
Monodramsko izpoved je izpeljal novi član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Trst Primož Forte, ki je zaigral pod vodstvom režiserja Marka Sosiča. Fortejev nastop je podkrepil kontrapunkt glasov, katerih lastniki so Maja Blagovič, Stojana Colje, Vladimira Jurca, Nikla Petruška Panzion in Janko Petrovec. Marko Sosič je tudi avtor priredbe besedila, ki jo je zapisal po motivih, ki jih je iz Slataperjevega romana izluščil Sergej Verč.
Tržaški pisatelj Scipio Slataper je v roman, ki je nastajal med letoma 1908 in 1912, vnesel ključne označevalce tržaške pokrajine: burjo, morje, polje, gozdove, krčmo v starem mestu, ljudi, ki govorijo slovensko in italijansko narečje ter ki pogosto uporabljajo tudi besede jezika narodnostne skupine, s katero si delijo življenjsko okolje. Fragmenti iz tržaškega okolja še danes spadijo med zanimivejša in pomembnejša dela italijanske literature 20. stoletja.
Scipio Slataper se bori za Italijo. S peresom in s puško.
Pisanje Scipia Slataperja je bilo od vsega začetka politično obarvano. Kritičnost njegovih del se je ostrila ob Slataperjevem druženju z nekaterimi iredentisti in socialisti. Verjetno tudi zaradi življenja v narodnostno neenotnem okolju - v Trstu so živeli Italijani, Slovenci in Nemci - je Slataper postal glasnik potrebe po medsebojnem spoštovanju in harmoniji med pripadniki različnih narodov. Širil je sporočilo, ki ni danes nič manj aktualno, kot je bilo v burnih letih počasnega razkroja velike avstro-ogrske monarhije.
Slataperjeva misel se je še dodatno izoblikovala v letih potovanj po evropskih mestih; vseh nikoli ni mogel obiskati. Leta 1915 je namreč umrl na bojišču prve svetovne vojne. Tudi če bi mu vedeževalka napovedala usodo, se Slataper verjetno ne bi izognil vstopu v vojsko. Že ob izbruhu prve svetovne vojne se je namreč zavzel za to, da bi Italija vstopila v vojno in se borila po svojih iredentističnih idealih. Življenje Scipia Slataperja lahko tako opišemo kot nikoli končan boj za cvetočo, svobodno in kulturno bogato domovino.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje