Kleist je pripoved o strašljivi razklanosti človeka, o nezmožnosti izraziti najgloblje, kar leži na duši, in o samoti človeka, ko ga nihče več ne razume. Foto: Žiga Koritnik
Kleist je pripoved o strašljivi razklanosti človeka, o nezmožnosti izraziti najgloblje, kar leži na duši, in o samoti človeka, ko ga nihče več ne razume. Foto: Žiga Koritnik

Nebesa vedo, moja najdražja Ulrike (in vzel bom konec, če ni do besede res), kako rad bi dal kapljo krvi za vsako črko pisma, ki bi se začelo takole: 'Moja pesnitev je končana ...'

Heinrich von Kleist, pismo sestri Ulrike
Henricha von Kleista, dramatika in pripovednika, sodobnika velikih premikov tako v evropski politiki in ekonomiji kot tudi filozofiji in umetnosti, sopotnika Goetheja, Schillerja, Hölderlina, Novalisa, Hoffmanna, Kanta, Herderja in Beethovna, literarnega vizionarja s preloma 18. v 19. stoletje, ni mogoče uvrstiti ne v klasicizem ne v romantiko. Foto: Žiga Koritnik
Kleistova pisma v SMG-ju

Z zadnjo letošnjo premiero, dramo Kleist, ki je nastala v režiji vsestranskega likovnega ustvarjalca in dobitnika nagrade Prešernovega sklada Silvana Omerzuja, se je v Slovenskem mladinskem gledališču začel cikel predstav, povezanih z ljubezenskim dopisovanjem. V pismih nemškega dramatika in pripovednika Heinricha von Kleista je hrepenenje po erosu in ljubezni prepleteno s smrtjo. Premieri bo še v četrtek v Stari pošti SMG, obakrat ob 20.00.

Kleistove usodne ženske
Pisatelj in dramatik Heinrich von Kleist, avtor dram Princ Homburški, Razbiti vrč, Katica iz Heilbronna in drugih, si je pogosto dopisoval z več ženskami, h katerim se je zatekal po pomoč v bitkah s samim seboj. Režiser je v igri izpostavil tri dekleta, ki so bistveno zaznamovale Kleistovo življenje: zaročenko Wilhelmino von Zenge, njegovo sestro Marie von Kleist in "partnerico za smrt" Henriette Vogel. Vse like bo v predstavi odigrala Olga Kacjan.

Eros-tanatos
Prvi del Kleista je predstavljen kot dialog med piscem in bralcem, v drugem delu se intimna sfera, pisanje in branje zlijejo s simbolnim delom, na koncu pa se Kleist in Voglova odločita za skupni samomor. Režiser je v Kleistu natančno igralsko interpretacijo prepletel z uporabo lutk in mask in tako dosegel, da je predstava prešla v neko magično celoto igre in animacije. V predstavi je želel prikazati nemir, nemoč in obup glavnega junaka, ki ga igra Ivan Rupnik, njegovo stalno borbo pred propadom in demonom v njem ter težnjo po iskanju "lepe smrti".

Med približno 300 Kleistovimi pismi, ki jih zaznamuje radikalen in svojstven slog, so za predstavo izbrali izključno tiste, ki jih je Kleist pisal ženskam. V gledališki zloženki so ti teksti tudi prvič objavljeni v slovenskem jeziku, je dejala Uršula Cetinski. Pisma so zanimiva tudi oblikovno: gre za kvazi monolog, ki nima končnega naslovnika.

"Trilogija ljubezni"
V letu 2007 bosta v SMG sledili še dve predstavi na temo ljubezni in erosa. Prva bo na vrsti Visoka pesem v režiji Jana Decorteja, sledila bo predstava Nor na Vincenta Herva Guiberta v režiji Ivice Buljana.

Nebesa vedo, moja najdražja Ulrike (in vzel bom konec, če ni do besede res), kako rad bi dal kapljo krvi za vsako črko pisma, ki bi se začelo takole: 'Moja pesnitev je končana ...'

Heinrich von Kleist, pismo sestri Ulrike
Kleistova pisma v SMG-ju