Direktor in umetniški vodja Mini teatra je po obisku v spletni klepetalnici MMC-ja, zaradi katerega je "preskočil" delovni zajtrk pri francoski veleposlanici, odhitel na vajo v Mladinsko gledališče, popoldan je imel na urniku predstavo Palčica v Sevnici, za lahko noč pa še vajo v Ljubljani.

Pravljice poišče otrok v njem
Robert Waltl, ki danes brez lutk ne bi znal živeti, se je "malim bitjecem" dokončno zapisal med študijem, ko je sodeloval z Lutkovnim gledališčem. Leta 1999 je z Ivico Buljanom ustanovil Mini teater na Ljubljanskem gradu, priznava pa, da "vse predstave, ki sem jih v zadnjih petih, šestih letih režiral nekako izvirajo iz mojega otroštva, tudi večina repertoarja Mini teatra je sestavljena iz 'mojih' pravljic." V naslednjih sezonah bo "udejanil" še dve - Zvezdico zaspanko in Mačka Murija.

Raje igralec ali režiser?
Na vprašanje ali lutkovne predstave raje režira ali v njih igra, pa Waltl, ki v Čudovitih dogodivščinah vajenca Hlapiča odigra kar 16 vlog, odgovarja: "Zaenkrat uspevam dobro kombinirati, namreč letno režiram kakšnih pet, šest predstav, igram v starih predstavah, skrbim pa tudi, da vsako leto igram vsaj v eni novi postavitvi."

Najbolj vleče naslov
Robert Waltl je razložil tudi, kako je z obiskanostjo lutkovnih predstav. "Pri znanih naslovih so predstave seveda razprodane. Pri samo malo manj znanem naslovu se zaplete, in tudi če je predstava še tako dobra, je obisk slabši. Izgleda, da je naslov še zmeraj tisti, ki najbolj vleče ... Nasploh pa je obisk boljši pri lutkovnih predstavah za najmlajše, pri predstavah za odrasle je katastrofalen." Na dan, ko praznujejo lutkarji, bi torej tudi odrasli lahko začeli vsaj razmišljati o obisku lutkovne predstave.