Oglas
Kot je to avstrijski dramatik Arthur Schnitzler popisal v svojem ironičnem portretu meščanske družbe z naslovom Prostrana dežela, je bila to tudi Evropa, ki so jo obvladovale zakrnele družbene konvencije. Te so ljudem onemogočale uresničevanje sanj. Schnitzlerjeve tragične like smo spoznali na odru ljubljanske Drame, kjer so v režiji Janusza Kice zgodbo o Geniji, ženi tovarnarja Hofreiterja, ki hrepeni po ljubezni, izvedli Igor Samobor, Silva Čušin, Milena Zupančič, Rok Vihar, Ivo Ban, Marijana Brecelj, Barbara Cerar in drugi.
Simbolni pomen dveh umorovSredišče Schnitzlerjeve kritike findesieclovske družbe je torej gospa Hofreiter, katere dneve zapolnjuje predvsem nenehno hrepenenje po doživetju 'prave' ljubezni. Mož jo psihično maltretira in vara, njej pa so tovrstni užitki nedostopni. Družbene konvencije z začetka 20. stoletja so moškim namreč dopuščale veliko večje 'prekrške' kot ženskam. Nedostopnost ljubezenske afere za konvencionalno žensko poudarja tudi tragična usoda dveh domnevnih Genijinih ljubimcev. Enega umorijo, drugi naredi samomor.
Kot antiteza na videz nadvse udobnega življenja Genije Hofreiter - dostopni so ji privlačni prostori za družbenim normam prilagojeno preživljanje prostega časa, pa tudi potovanja v letovišča in alpski svet - se tako pojavita motiva hrepenenja in duše, ki sta tako zelo prisotna tudi v slovenski literarni tradiciji. To morda še enkrat poudari kulturno sorodnost Slovencev in Avstrijcev, o kateri je govoril že Ivan Cankar, čigar literaturo sta prav tako zaznamovali besedi hrepenenje in duša.
Težave Schnitzlerjevih žensk niso pozabljene
Prva uprizoritev prostrane dežele je bila že pred skoraj 100 leti, a njena vsebina in sporočilo sta še vedno zelo aktualna. Čeprav se je spolna revolucija menda zgodila že v šestdesetih, nikakor ne bi mogli reči, da imajo moški in ženske danes enake možnosti izzživljanja svojih fantazij. Pravzaprav jih imajo, a tako imenovani 'kolektivni spomin', ki vsebuje tudi ostaline nekdanjih družbenih konvencij, vztraja in še vedno služi kot na videz odsotna ovira spontanega uživanja.
Našel ga je tudi Stanley Kubrick
Direktor in umetniški vodja SNG Drame Ljubljana Janez Pipan je pojasnil, da velja Arhur Schnitzler, ki ga na slovenskih odrih že dolgo nismo videli, v nemškem in avstrijskem gledališkem prostoru za klasika. Zanimiva obravnava spolnosti in smrti je Schnitzlerju odprla vrata tudi v anglosaksonski svet. Navdušil je tudi Stanleyja Kubricka, ki je svoj film Široko zaprte oči zasnoval po Schnitzlerjevi Sanjski noveli.
Slovensko postavitev Prostrane dežele so poleg že zgoraj imenjenega režiserja in igralcev ustvarjali tudi scenograf Marko Japelj, kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov in dramaturginja Mojca Kranjc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje