Toliko bolje ga razumemo danes, v času recesije in vprašljivih ekonomij, ko predstavo na oder postavljajo v ljubljanski Drami. Igro angleškega dramatika, ki je na velikem odru premiero doživela nocoj, je režiral Eduard Miler, avtorica priredbe in dramaturginja pa je Žanina Mirčevska.
Kar označuje našo civilizacijo, je odsotnost odločnih rezov, kar je povzročilo, da se je nakopičila vrsta težav, pravi dramaturginja in oddaja, da je besedilo na prvi pogled pravljično, vendar obravnava teme, kot so moč denarja, vprašljivost pravne države in verska nestrpnost. Uprizoritev se vrti predvsem okoli vprašanja pravičnosti in načelnosti. Jud Shylock je v tej družbi, ki je perfidno nedosledna, na neki način žrtev, saj ne dobi tega, kar mu po pogodbi pripada oziroma mu je na koncu celo vse odvzeto, pravi.
Od Juda Shylocka si beneški trgovec Antonio sposodi tri tisoč dukatov, da bi pomagal prijatelju pri ljubezenskem podvigu. Znajde se v finančnih težavah in tako je posojevalcu dolžan 'funt lastnega mesa', Shylock pa kljub prigovarjanju v svoji zahtevi ostaja neomajen.

Shylok ni več le negativec, ampak tudi žrtev
Prav vprašanje, kaj je pravzaprav Shylok, je režiserju predstavljalo največjo težavo. Je žrtev, hkrati judovski terorist, razjarjena žival, ki vrne udarec, je ranjena žival, ki se brani. Z vsemi temi vidiki se je spopadel Igor Samobor, ki je po Milerjevih besedah v vlogi odličen. Shyloka so v zgodovini vedno upodabljali kot negativca, tukaj pa je žrtev, saj nihče nima usmiljenja zanj, meni Žanina Mirčevska.
Preostala igralska zasedba
V predstavi nastopajo še Alojz Svete kot Antonio ter Zvone Hribar, Gorazd Logar, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Rok Vihar, Klemen Slakonja, Matija Rozman, Gregor Baković, Nataša Barbara Gračner, Nina Ivanišin in Saša Mihelčič. Scenograf predstave je Branko Hojnik, koreografinja Jana Menger, kostumografinja pa Jelena Proković.
Že pred nekaj leti je igro prevedel Milan Jesih in si pri prevodu prizadeval, da bi bil na eni strani zvest Shakespearju in hkrati družbeno korekten. A ko je delo nastajalo, so bili časi in pogledi povsem drugačni, pojasnjuje.
Zgodba je postavljena v Benetke in Belmont, pravljični svet užitkov, utopični svet popolne srče in absolutni srečni konec. V svetu, kjer so slaba vest, obzirnost, odgovornost in spoštovanje pregnani kot vrednote, vse postane igra in vse je zgolj v imenu igre, še razmišlja dramaturginja.