V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju je danes prvič v slovenščini zaživela drama Paraziti Mariusa von Mayenburga, ki jo je režiral Mare Bulc. Drama govori o mladih ljudeh v sodobnem svetu, ki se niso sposobni spopasti z zahtevami odraslega življenja, zato postajajo odvisni drug od drugega. Paraziti razkrivajo življenje dveh mladih parov, ki sta se zapletla v nerešljivi krog psihičnega in fizičnega nasilja in tako uničujejta drug drugega. Medsebojni paraziti so, zdravi potrebujejo bolne prav toliko, kot bolni potrebujejo zdrave, in nihče ne more pomagati drugemu, je temna obljuba predstave.

Kdo je žrtev in kdo rabelj?
Če se držimo same zgodbe: vse se vrti okrog starega Multscherja, ki je zaspal za volanom in povozil Ringa. Ta je od nesreče prikovan na invalidski voziček in noče zapustiti stanovanja. Zanj skrbi njegovo dekle Betsi. Njeno sestro Friderike, ki je noseča in se hoče na vsak način ubiti, najdejo nezavestno na avtocesti. Njen mož Petrik, ki se je raje ukvarjal s svojo kačo kot z njo, se hoče zdaj pobotati, saj brez nje ne more spati. Multscher ne more nositi bremena krivde, zato prihaja negovat Ringa.

Iz apatije se rodi nasilje
Na vroč poletni dan se vseh pet zaplete v hud prepir, v katerem njihovo že tako trhlo življenje razpade na koščke, oni pa vedno bolj potrebujejo drug drugega, da lahko sploh preživijo. Protagonisti Parazitov niso sposobni več pobesneti, saj je nasilje posameznika usmerjeno predvsem v samega sebe. Njihovo orožje so cinizem, žaljenje in obtožbe. Jezik ni več sredstvo sporazumevanja, ampak postane sredstvo za mučenje. Nasilje in mučenje se v dramatiki 90. let v nemškem govornem prostoru velikokrat pojavita, a vzroki zanju so različni. Pri Mariusu von Mayenburgu se ne pojavljata v kontekstu balkanske vojne ali neonacizma, ampak sta posledici izpraznjenosti in odtujenosti.

Sovraži svojega bližnjega, kot sovražiš sebe
V svetu, ki ga ustvari Mayenburg, ni več nobenega upanja, ni več velikih idej. Junake vodijo njihove obsesije ter močni avtodestruktivni občutki in želje. Svetu Parazitov avtor odvzame vse človeške lastnosti – je mrzel, nečloveški, okruten. Vseh pet glavnih junakov je zapletenih v vrsto sadomazohističnih odvisnosti. Njihov edini motiv bivanja je sovraštvo do vsega, kar diha in živi, vključno z njimi samimi.

V Parazitih nastopajo Barbara Medvešček (Friderike), David Čeh (Petrik), Barbara Vidovič (Betsi), Vladimir Vlaškalič (Ringo) in Bojan Umek (Multscher). Besedilo drame je prevedla Mojca Kranjc, dramaturginja je Tatjana Doma, scenograf Damir Leventič, kostumografinja Mateja Benedetti, avtorji glasbe Deca debilane.

Kdo se poigrava z našim moralnim čutom?
Mayenburg je bil med letoma 1994 in 1998 dramaturg v berlinskem gledališču Baracke, od 1999 pa je hišni avtor, dramaturg, prevajalec in režiser v Schaubuehne am Lehniner Platz. Je eden najuspešnejših nemških dramatikov mlade generacije. Leta 1997 je prejel Kleistovo nagrado za mlade dramatike za dramo Ognjeni obraz (Feuergesicht), leta 1998 pa Frankfurt Authors' Foundation Award. Vseeno pa Paraziti niso bili pozitivno sprejeti. Kritiki so dramo označili kot "nenatančno, mlačno, samozadovoljno in simpatično" ter "mučen kič".