Španska igra francoske avtorice

Premiera predstave En španski komad

18. marec 2005 ob 0.00 • Zadnji poseg: 18. marec 2005 ob 21.00 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

SNG Drama Ljubljana leto po francoski krstni uprizoritvi pripravlja predstavo En španski komad Yasmine Reza.

V sedmih letih je to že četrta igra francoske dramatičarke, s katero so se spopadli člani tega igralskega ansambla. Z interpretacijo njenih besedil pa se je prvič srečal poljsko-nemški režiser Janusz Kica, ki so mu pomagali dramaturginja Mojca Krajnc, scenograf in kostumograf Jürgen Lancier ter preizkušena igralska zasedba, ki jo sestavljajo Ivo Ban, Milena Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček in gost Aleš Valič.

Brisanje meje med vlogo in resničnim življenjem
Čeprav drama, ki jo je prevedel Aleš Berger, prikazuje dogajanje v gledališču, pa ne gre za klasično igro v igri, ampak se v približno 20 prizorih sprašuje tudi o stanju, ki vlada v sodobni gledališki umetnosti. Z izrazom komad sta avtorica in prevajalec označila igro, ki jo vadijo igralci. V Enem španskem komadu se meje med vlogo in zasebnostjo igralcev vedno bolj brišejo, gledališki in resnični svet pa se vedno bolj prekrivata.

Predstava, ki jo barva ironija
Kot so zapisali v SNG-ju Drama, je predstava po eni strani lahkotna in gibka, včasih celo preveč klepetava, a je "tišina med oklepaji njenih besed še kako nabita z napetostjo sodobnega, ne vedno smiselnega življenja". Prav tako poustvarjalci del francoske dramatičarke zavračajo obtožbe, da je Rezino pisanje bulvarsko. Ravnatelj Drame Janez Pipan je njena dela označil kot besedila, ki jih odlikuje izrazita avtorska ironizacija oziroma humor na meji ironije.

Drame brez napotkov in navodil
Tako kot v prejšnjih tekstih, od katerih so v Ljubljani odigrali Art, Naključnega človeka in Tri verzije življenja, se Reza poigrava s stereotipi, ki jih uporablja za razkrivanje svojih domislic, njeno pisanje pa preveva pozitivna energija. Pri uprizoritvah pušča precej proste roke režiserju in igralcem, saj so njene drame brez režijskih napotkov. Režiser Janusz Kica je zato opozoril na dejstvo, da njena dramaturgija zahteva "ne-psihološko igranje oziroma igranje, ki izhaja iz (notranje) drže".