Zato ni čudno, da je, poleg Hamleta, največkrat uprizarjana Shakespearova tragedija. Predstavo, nastalo v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Gledališča Koper, si je bilo mogoče premierno ogledati v nedeljo na odru kranjskega gledališča, 18. januarja pa bo sledila še premierna uprizoritev na obali.

Izziv za gledališčnike
Kralj Lear gledališke ustvarjalce, zaradi svoje večplastnosti in možnosti različnih interpretacij, še danes postavlja pred nenehen izziv. Tokratno postavitev je režiral Tomi Janežič, ki je poskrbel tudi za priredbo besedila ter oblikovanje prostora in luči, pod dramaturgijo pa se podpisuje Boris Liješević. Ta je na novinarski konferenci povedal, da je predstava izvirna in zanimiva v tem, da je "v sebi ohranila vajo ter s tem zadržala tako svežino in čare improvizacije, kot tudi radost ob izumljanju rešitev na kraju samem." Na ta način sočasno priča o procesu svojega nastajanja.

Lahkoverni kralj Lear je Cavazza
V vlogi kralja nastopa Boris Cavazza, poleg njega pa igrajo še Primož Ekart, Borut Veselko, Gorazd Žilavec, Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Aleksander Čaminski, Branko Jordan, Igor Štamulak in Matjaž Višnar. Za glasbo in zvok je poskrbel Tomaž Grom.

Pogubni ljubezen in predanost
Zgodba o britanskem kralju Learu se v več različicah pojavlja že pred Shakespearom. Svoje korenine ima v najverjetneje v keltski zgodbi o kralju, ki se odloči svoje kraljestvo prepustiti tisti izmed treh hčera, ki ga bo najbolj prepričala s svojo izjavo o ljubezni in predanosti. Vendar pa zaslepljeni in samovšečni kralj izjave hčera napačno presodi in ne uvidi, kaj je iskrenost in kaj pretvarjanje, kaj resnično čustvo in kaj preračunljivost. Svoje kraljestvo preda v napačne roke, kar sicer kmalu ugotovi, vendar je takrat zanj in za njegovo najmlajšo hčer Kordelijo že prepozno.
K. S.