Če Orhan Pamuk rdečo barvo uporablja kot navdih za strast, umetnost, ustvarjalnost in preseganje razlik, jo mladi ustvarjalci skozi prizmo motivov njegovega romana vidijo predvsem kot opitost od vina ljubezni – motiva, ki je pogost v filozofiji življenja in ljubezni velikih vzhodnjaških pesnikov. Foto: JoakimInterFest
Če Orhan Pamuk rdečo barvo uporablja kot navdih za strast, umetnost, ustvarjalnost in preseganje razlik, jo mladi ustvarjalci skozi prizmo motivov njegovega romana vidijo predvsem kot opitost od vina ljubezni – motiva, ki je pogost v filozofiji življenja in ljubezni velikih vzhodnjaških pesnikov. Foto: JoakimInterFest
Rdeče, ki se veseli osvobojenega življenja in ljubezni, je, kot so zapisali ustvarjalci, tudi 'poetična predstava o koncu Balkana'. Foto: JoakimInterFest

Kot slovenska koproducenta sta pri predstavi, nastali po motivih romana Orhana Pamuka Ime mi je rdeča, sodelovala festival Ex Ponto in Primorski poletni festival.

Predstava Rdeče je mednarodno strokovno žirijo festivala Joakim Interfest, ki je potekal od 7. do 15. oktobra, prepričala zaradi svoje "specifičnosti, izvirnosti in odlične režije". Za nagrado se je potegovalo 11 predstav iz osmih evropskih držav, so sporočili iz kulturnega društva B-51.

Predstava, ki je nastala v mednarodni koprodukciji festivala Ex Ponto pod okriljem mednarodne mreže Neta, je s svojim inovativnim in aktualnim gledališkim pristopom na temo združevanja različnih kultur na evropskem območju navduševala že na lanskem, 17. mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto v Sloveniji. Martin Kočovski, mladi perspektivni makedonski režiser, pa je pridobil tudi najvišjo oceno občinstva na letošnjem 18. Ex Pontu, in sicer za predstavo Bertolta Brechta Kavkaški krog s kredo.

O razklanosti današnje generacije skozi zgodbo o 16. stoletju
Roman Nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka Ime mi je rdeča, ki predstavlja turški odgovor na postmodernizem, velja za vrhunec avtorjeve ustvarjalnosti. Roman je pripoved o umetnosti, ljubezni, sreči, življenju in smrti, občasno pa tudi razprava o bistvu islamske umetnosti in pojmovanju sveta skozi usodo slikarja miniatur in kaligrafa v Carigradu. Dogajanje je postavljeno v 16. stoletje, ko sultan skupini svojih najboljših miniaturistov naroči knjigo, ki naj bo izdelana brez ozirov na spone toge tradicije. Naročilo povzroči ideološki spor med otomanskim in zahodnjaškim pogledom na slikarstvo, med starim in novim.

V izvedbo predstave so bili poleg slovenskih koproducentov vključeni še Narodno gledališče iz Sarajeva, festival MESS iz Sarajeva, Mali dramski teater iz Bitole, Črnogorsko narodno gledališče (CNP) iz Podgorice in več umetnikov iz drugih držav.