V sedemdesetletni karieri, ki ga je popeljala na gledališke odre, na televizijo, v filmsko industrijo ter v svet knjig, je Humphries zaslovel po svojem absurdnem, transgresivnem humorju, ki je pogosto spravljal v zadrego. S četico alter egov je parodiral plati avstralske kulture in družbe ter sproti "izumil" dva od najprepoznavnejših komičnih likov vseh časov. "Dama" Edna Everage je bila načičkana, vreščeča gospodinja iz Moonee Pondsa (urbano predmestje Melbourna), sir Les Patterson pa je bil zapit in vulgaren avstralski kulturni ataše. Pogosto sta bila v njegovem naboru še senilni, a spodobni Sandy Stone ter stereotip avstralskega mača Barry McKenzie.

Maska, ki osvobaja
Svoje lastno življenje je dobil predvsem lik Edne: pojavila se je v celi vrsti pogovornih oddaj, gostovala v Saturday Night Live in v devetdesetih postala redni stranski lik v seriji Ally McBeal. Humphries je Edno in Lesa opisal kot "čudovit ventil". "Pri sebi sem zelo pazljiv glede tega, kar bi mi lahko zletelo iz ust. Edna in sir Les, po drugi plati, pa lahko rečeta, da je cesar gol."

"Čisto do konca je bil zvest samemu sebi, nikoli ni izgubil svojega briljantnega uma, samosvoje duhovitosti in radodarnega duha," so v izjavo za javnost zapisali pokojnikovi svojci. "Po več kot sedemdesetih letih na odru je bil zabavljač do obisti, na turneje je hodil do zadnjega leta in še načrtoval dodatne nastope, ki jih na žalost nikoli ne bo. Rad je imel svoja občinstva in nikoli jih ni jemal za samoumevna. Čeprav je bil najbolj znan po svojem gledališkem delu, pa je bil tudi pisatelj, pesnik ter zbiratelj in ljubitelj umetnosti v vseh oblikah."

Komiku se je poklonil tudi avstralski premier Anthony Albanese: "Barry Humphries nas je zabaval s celo galaksijo likov, od Dame Edne do Sandyja Stona. Ampak najbolj svetleča zvezda v tej galaksiji je bil vedno Barry. Pronicljiv um, satirik, pisec in absoluten unikat – bil je obenem nadarjen in dar. Naj počiva v miru."

"Ne morejo te tepsti, če se smejejo"
John Barry Humphries se je rodil v Melbournu in že kot otrok ugotovil, da ima rad preoblačenje in igro. Odraščal je v delavski družini in "dolgočasno" otroštvo si je krajšal s "preoblačenjem v različne like". "Zabavanje ljudi je bilo zame sijajen pobeg. Če ljudi spraviš v smeh, se je z njimi lažje spoprijateljiti. Ne morejo te tepsti, če se smejejo."

Njegov prvi malo trajnejši lik je bil dandy in dadaist Dr Aaron Azimuth – in Humphriesova fascinacija z dadaizmom je zaznamovala tudi njegovo zgodnjo kariero. Med njegovimi legendarnimi akcijami je tista, v kateri se je preoblekel v Francoza ter na vlaku – na grozo sopotnikov – pretepal sodelavca, ki se je pretvarjal, da je slep. Na letalih je vrečko za bruhanje na skrivaj napolnil s francosko solato, nato pa se na glas pretvarjal, da bruha in nato še, da vsebino vrečke tudi je. Včasih se je preoblekel v brezdomca in pred očmi mimoidočih iz smeti privlekel kozarec za šampanjec, poln rostbifa. "Hotel sem pripeljati gledališče v resnično življenje," je pozneje povedal o teh performansih.

"Grenko-sladka komedija predmestnega življenja"
Lik Edne Everage si je zamislil leta 1955, na turneji po Avstraliji z gledališko produkcijo Dvanajste noči. Gospodinja, ki je imela vijoličaste lase, izstopajoča očala in oster jezik, je bila parodija moralizirajoče samovšečnosti, ki jo je opažal pri generaciji svojih staršev. "Prepoznal sem grenko-sladko komedijo predmestnega življenja."

Leta 1959 se je preselil v London, se spoprijateljil s tamkajšnjo generacijo satirikov in komikov ter nastopil v več filmih in gledaliških predstavah na West Endu. Njegova prva monodrama, A Nice Night’s Entertainment, je bila sicer polomija, v mainstream pa se je prebil s šovom Housewife, Superstar! (1976). V Londonu se je Humphries postopoma prelevil, z lastnimi besedami, v "s krivdo obremenjenega, samopomilujočega, razuzdanega pijanca". Družina ga je na odvajanje odpeljala v sedemdesetih, po tem, ko so ga med obiskom domovine našli pretepenega v jarku.

V poznih osemdesetih je Edna dobila lastni pogovorni šov na britanski televiziji, The Dame Edna Experience, v devetdesetih pa se je format preselil še v ZDA, kot Dame Edna’s Hollywood. Kadar je bila Edna sama gostja intervjujev, je trdila, da je Barry Humphries njen menedžer. S perspektive Edne je napisal celo več knjig, vključno z avtobiografijo My Gorgeous Life: the Life, the Loves, the Legend (1989). Lik mu je leta 1979 prinesel nagrado olivier in leta 2000 nagrado tony.

V svoji karieri je tudi večkrat nastopal v filmih, na primer kot škrat v Hobitu in kot veliki beli morski pes Bruce v Iskanju malega Nema. Pojavil se je tudi v nadaljevanju filma The Rocky Horror Picture Show, Shock Treatment, v filmu o Spice Girls Spice World ter v Absolutely Fabulous: The Movie.

V zrelih letih je bil Humphries tarča kritik zaradi svojih komentarjev na temo spola in rase; zaradi vrste škandalov je Mednarodni festival komedije v Melbournu preimenoval svojo nagrado barry. "Dandanes je veliko lažje šokirati ljudi," je izjavil v intervjuju leta 2018. "Zelo provokativno in zato navdihujoče se mi zdi, da sem se znašel v družbi, ki je tako zategnjena, obenem pa misli, da je liberalna. Noro je."

Leta 2012 je napovedal svojo upokojitev, češ da "se začenja počutiti malce seniorskega". Vseeno pa se je deset let pozneje, pri 88 letih, podal še na eno britansko turnejo.