Na prvi pogled sta se v predstavi, ki jo je na oder postavil Ivan Peternelj, zaljubila Kositrni vojak in Balerinica. Andersen pa zaljubljencema ni namenil nič kaj običajne pravljične zgodbe in srečnega življenja do konca njunih dni, ampak se že na samem začetku v zgodbo vmeša nebodigatreba Škrat in od tistega trenutka gre vse narobe. Nesrečneža odpihne v ognjeno peč, kjer se stalita v vročem ognju ljubezni.

Zgodbo na odru poustvarjajo Ravil Sultanov, Natalija Sultanova in Ivan Peternelj, spremlja pa jo še glas Pavla Ravnohriba. Za glasbo je poskrbel Mitja Vrhovnik Smrekar, kostumografijo in scenografijo si je zamislila Barbare Stupice, njuna izdelava pa je delo Maje Radežič (kostumi) in Tomaža Lebarja (scena). Predstava ponuja čarobnost Andersenovih pravljic, izraženo skozi gledališko govorico, kjer lutke oživijo, svetloba pričara in odčara pravljični svet, cirkuške veščine treh akterjev pa se prepletajo s podobami iz zgodbe.

Od cirkuških spretnosti do origamijev
Zgodba je tako povedana praktično brez besed, igra glavnih dveh protagonistov pa se poglablja v zgodbo in raziskuje drugačnost, ljubezen na prvi pogled in ugibanje tega, kdo je črni škrat. V predstavo vnašata igralca tudi cirkuške spretnosti, tistim mlajšim obiskovalcem pa bosta zgodbo dodatno pričarala s čarovniškimi triki in prikazom izjemnih fizičnih sposobnosti. Posebno vzdušje ustvarjata tudi glasba in papirnata scenografija oziroma kostumografija, ki omogoča povsem posebno narativno strukturo. Zgodba zaživi tudi s pomočjo papirnatih lutk igralčevih dvojnikov, spreminjanjem scen in pojavljanjem novih likov s pomočjo origamijev.

"Fantazija je ljubezen"
"Andersenova pravljica o Kositrnem vojaku je pravzaprav zgodba o ljubezni, ki je tako zelo močna, da na koncu zagori. Hkrati pa ta sicer kratka pravljica razpira številne teme, podzgodbe, metafore, simbolike in je pravi mikrokozmos v katerem fantazija bralca oziroma gledalca odlično uspeva. In kot je nekoč zapisal Oscar Wilde, ki mu je bil Andersen vzornik: Fantazija je ljubezen," je o zgodbi zapisala Irena Štaudohar.