Avtorski ekipi predstave Čriček in temačni občutek Toona Tellegena v režiji Ivane Djilas in produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so podelili veliko nagrado (grand prix).

Nagrado sta na podelitvi, ki je potekala v Novem Sadu pred rektoratom univerze, prevzeli režiserka Ivana Djilas in scenografinja Sara Slivnik. Podelitve se je udeležila tudi direktorica SNG Nova Gorica,

Bila je nagrajena med dvanajstimi izbranimi predstavami. Bienale scenskega oblikovanja je v Srbiji zaživel po 15 letih v okviru Evropske prestolnice kulture 2022 v Novem Sadu.

"Mizanscena se igrivo vzpenja in spušča po vertikali"
"Oder novogoriškega gledališča je nenavadno ozek in visok; bolj pokončen portret kot pa vodoravna pokrajina. Avtorska ekipa nagrajene predstave se te arhitekturne naloge loteva odprto in komunikativno. Namesto običajnega odrskega gibanja po horizontalni osi se vsa mizanscena igrivo vzpenja in spušča po vertikali in tako kaže visoko stopnjo ambientalne vpetosti v nespremenljive parametre igralnega prostora," je v utemeljitvi zapisala žirija.

Sorodna novica Čriček in temačni občutek: glasbeno-vizualni spektakel odpira cikel predstav o mentalnem zdravju

Novogoriški Čriček po besedah žirije predvsem verjame v sistem – kot pišejo, se redko zgodi, da bi kakšna uprizoritev tako neopazno povezala vsa svoja izrazna sredstva v edinstven mehanizem, v katerem je skoraj nemogoče opaziti posamezne umetniške prispevke.

"Razpršeni prostor scenografinje Sare Slivnik in scenskega slikarja Vasje Koklja je nepredstavljiv brez zasanjanega videomateriala Vesne Krebs, omenjeni video pa pride do polnega izraza šele s subtilno igro chiaroscuro oblikovalca luči Igorja Remete ter močno dopolnjen z duhovitimi, domišljeno premaknjenimi kostumi Jelene Proković," utemeljujejo.

Večplastno vizualno podobo dopolnjuje zapeljiva zvočna kulisa; Joži Šalej kot glasbenik in Murat kot foley umetnik in sinhronizator, oba pa kot šarmantna vokalna solista predano prispevata k podobi "premaknjenega" odrskega sveta.

"Velika nagrada Bienala pa ni pripadla slovenski uprizoritvi (samo) zaradi domiselno zasnovanega in brezhibno izpeljanega avdiovizualnega sistema, režiserka Ivana Djilas (s pomočjo dramaturga Marka Bratuša in duhovite, utilitarne koreografije Maše Kagao Knez) napolni ta dobro uglašeni sistem s filigransko zgrajeno igro in osupljivo postdramsko fakturo."

"Prava drama našega časa"
V slavni nizozemski otroški knjigi režiserka in dramaturg prepoznavata znamenja časa in najdeta povsem preprosto, a polno strukturo, ki s svojim ostrim eksistencializmom enako uspešno komunicira z občinstvom vseh starosti. "Tellegenova analitična prispodoba o duševnem zdravju je tako postala poetično privzdignjeno in družbeno odgovorno odrsko delo, ki se ne glede na to, ali so med občinstvom novogoriški učenci ali žirija Bienala, razume kot prava drama našega časa," so še zapisali.