Avtor besedila je Rok Vilčnik, predstavo pa je režiral Vito Taufer. Osrednji lik je robot Jago, čigar največja ambicija je postati posnetek človeka. Kot Jago se je predstavil Ivan Peternelj, Othella, poveljnica armade in gubernatorka Planetarne postaje Venetzia je bila Janja Majzelj.

Jago kot posnetek človeka ostaja brez srca in je zaradi tega uničevalen. Vendar pa, paradoksalno, prav v njegovi uničevalnosti lahko prepoznamo človeka in njegovo delovanje. Taufer opozarja, da je treba predstavo, ki so jo označili za znanstvenofantastično opero v štirih dejanjih, razumeti kot opero v brechtovskem smislu, kjer je opera metafora za predstavo, v katero so vključeni songi, ki so komentar obravnavane tematike, obenem pa zajemajo tudi poanto predstave.

Posadka je že znana
Na postaji pa so bili tudi častnik pribočnik Desmond (Primož Ekart), častnik praporščak Roderigo (Dario Varga), namestnik gubernatorke Brabantio (Ivan Godnič), robotka - služkinja Emilia (Neda R. Bric), Bianca oz. dekle, ki ljubi brez prestanka (Lea Sobočan), odposlanec vlade Klodovico (Danijel Malalan) in Pajac (Ravil Sultanov).

Ko je tujec predstavnik človeštva
V predstavitvi uprizoritve so v gledališču med drugim zapisali, da je čas po newyorškem 11. septembru prinesel nove interpretacije oziroma poudarke v uprizarjanju Othella. Ta tragedija je znova postala aktualna zaradi svoje interkulturne paradigme, spopada civilizacij in religij, … V pričujočem delu je avtor dogajanje postavil v okviru žanra znanstvene fantastike ter aktualizacijo Othella prepletel z elementi popularne kulture in iskanjem odgovorov na vprašanja o identiteti posameznika.

Dramaturg predstave je Tomaž Toporišič, glasbo je prispeval Vasko Atanasovski, nekaj songov pa je tudi na glasbo Ravila Sultanova, kostume in sceno sta zasnovala Rok Vilčnik in Vito Taufer, koreografija pa je delo Mojce Horvat.