Predstava Hrepenenja, ki je nastala ob 50. obletnici smrti Bertolta Brechta in predstavlja izbor najznamenitejših songov skladatelja Kurta Weila in tekstopisca Brechta, je bila izvedena v slovenskem jeziku z nemškimi nadnapisi. Poleg Mavričeve, ki v predstavi igra in poje, v Hrepenenjih nastopajo še pianist Jaka Pucihar, pevec Jani Kovačič in plesalec Brane Potočan. S predstavo pa so že gostovali v Berlinu in na festivalu v Brnu.

Songi o zapuščeni in prevarani ženski
Hrepenenja so sicer prvič uprizorili na odru Mestnega gledališča ljubljanskega leta 2006, avtorica predstave Vita Mavrič pa je songe izbrala tako, da se skozi pesmi kot rdeča nit zrcali usoda zapuščene in prevarane ženske z družbenega dna, zaznamovane s hrepenenjem. Brechtova besedila so prevedli Ervin Fritz, Niko Štritof, Marjan Strojan in Milan Dekleva. Koreografijo za predstavo je prispevala Mojca Uršič, scenografijo Andrej Stražišar, kostume pa je oblikoval Alan Hranitelj.

Življenje je zapisala šansonu
Šansonjerka Vita Mavrič je na slovenskih gledaliških odrih prisotna že od leta 1987, ko je V MGL nastopila v muzikalu U slovenačkim gorama. Temu so sledili samostojni recitali v Cankarjevem domu in avtorski projekt, posvečen Franetu Milčinskemu - Ježku, z naslovom Ne smejte se, umrl je klovn, za katerega je prejela Župančičevo nagrado. Leta 2001 je prejela Ježkovo nagrado za ustvarjalni opus, leto pozneje pa še nagrado mesta Ljubljane in plaketo ambasadorke dobre volje Unicefa. Posnela je dve kaseti in dve zgoščenki šansonov.

K. S.