Samo mestni grad je dovolj dramatična (in akustično primerna) podlaga za dramatično zgodbo o ljubezni in izdajstvu. Foto: EPA
Samo mestni grad je dovolj dramatična (in akustično primerna) podlaga za dramatično zgodbo o ljubezni in izdajstvu. Foto: EPA
Ondrej Maček
V Ondreja Mačka so ta hip uprte številne oči svetovne glasbene javnosti.
Antonio Vivaldi
Antonio Vivaldi je bil sin beneškega peka; večino življenja je delal kot učitelj violine v neki dekliški sirotišnici. Umrl je tako reven, da so ga pokopali v skupinski grob za vse, ki si niso mogli privoščiti lastnega poslednjega počivališča.
Vaje pred premiero Argippa
Oktobra letos bodo opero uprizorili tudi v Vivaldijevih rodnih Benetkah.

Češkemu vodji orkestra, 37-letnemu Ondreju Mačku, je pripadla čast, da bo dirigiral Vivaldijevo baročno opero Argippo, za katero se je po eni sami izvedbi v Pragi leta 1730 izgubila vsaka sled. "Prav zares sem bil zelo zadovoljen, ko sem našel partiture, o katerih je bil ves svet prepričan, da so izgubljene," pravi glasbenik.

Konec novembra 2006 je novica dvignila veliko prahu v ljubiteljskih krogih; Francesco Fanna, direktor Vivaldijevega inštituta v Benetkah, je odkritje označil za "izjemno".

Šestnajst mesecev pozneje Ondrej Maček mrzlično pričakuje premiero "glasbene drame v treh dejanjih", ki bo nocoj v veliki Španski dvorani na praškem gradu. Ta prestižni prostor, običajno rezerviran za velike uradne sprejeme ali izredna parlamentarna zasedanja, velja za "eno redkih dvoran v Pragi z akustiko, primerno za baročno glasbo," pojasnjuje diplomirani klavecinist in muzikolog, ki od začetka 90. let vodi lastni baročni ansambel.

Poleg tega se mu je zdel veličastni Grad, ki se dviga nad češko prestolnico, posebej primeren za vnovično izvedbo edine opere, ki jo je za Prago zložil Antonio Vivaldi (1678-1741). Mnogi posamezniki so v preteklih desetletjih in stoletjih iskali izgubljeno partituro opere Argippo, vendar zaman. "So se pa vsaj ustavili v Pragi," ne brez škodoželjnosti pojasnjuje Ondrej Maček.

Detektivsko brskanje po arhivih
Maček, ki je navajen brskati po arhivih, da bi izkopal kakšno pozabljeno glasbeno delo iz 18. stoletja, pravi, da je bilo "lahko" najti sled. Zasebno gledališče grofa Franza Antona Sporcka je bilo požgano, v praški Narodni knjižnici pa se je ohranila knjižica z libretom. Zato je Maček iskal sledi za italijanskimi glasbeniki, ki so jih najeli za premierno izvedbo opere."Iz Prage se je ansambel Antonia Denzia odpravil v Regensburg in zato sem tudi sam iskanje nadaljeval tam," pripoveduje.

Iskanje ga je zaneslo na Grad St. Emmeram in v zasebne arhive knežje rodbine Thurn und Taxis na Bavarskem. Po dveh tednih so se mu v rokah znašle partiture, razvrščene v fasciklu z baročno glasbo. "Nemudoma mi je bilo jasno, da sem našel, kar sem iskal, kajti vse se je skladalo z libretom, shranjenim v Pragi," se spominja Maček.

Manjkajoči del "pokrpal" z arijami
Ko so na Vivaldijevem inštitutu v Benetkah potrdili, da je njegova najdba pristna, se je Maček lotil obnovitve opere. Rokopisne partiture, ki so bile arhivirane v Regensburgu, "kopije grobih faktur s številnimi napakami", so po njegovi oceni nepopolne: manjkala naj bi kar tretjina opere. Glasbeno dramo je tako dopolnil z arijami, ki jih je Vivaldi napisal v istem obdobju.

Miniturneja
Po Pragi bodo opero Argippo v začetku junija izvedli v baročnem gledališču v mestu Česky Krumlov v bližini meje z Avstrijo - eno redkih v Evropi, ki je ušlo uničenju - in nato oktobra v Benetkah, Vivaldijevem rojstnem kraju.