"Ta veliki dan smo težko pričakovali že desetletja in nekako napovedovali že pred več leti, zdaj pa se naposled le bližamo trenutku, ko bomo zreli za to, da izvedemo Wagnerjevo opero," je pred dnevi poudaril dirigent in umetniški direktor mariborske Opere Simon Krečič.

Pobudnik za uprizoritev Renskega zlata je bil sicer maestro Marko Letonja, ki je bil sprva načrtovan kot vodja projekta, a se je nato izteklo drugače. Zdaj bo na eni od predstav nastopil le kot dirigent.

Režije se je lotil tržaški režiser Igor Pison, ki se je z Wagnerjem srečeval že v času študija v Nemčiji. "Ne smemo pozabiti, da si je Wagner zamislil, ko je pisal Rensko zlato in potem še preostanek Niebelunškega prstana, da bo na podlagi tega zgradil nov teater, ker stvar je tako kompleksna, da bi bilo treba zanjo postaviti novo hišo."

"Glasba svinca in železa"
V Mariboru so projekt na oder postavili v razmeroma kratkem času, kar je predstavljalo svojevrsten izziv. "Gre za zares kompleksno strukturo, ker v glavnem ni arij. Nekateri pravijo, da je Rensko zlato najdaljši recitativ na svetu," je pojasnil režiser. Po njegovih besedah je ta opera izjemna tudi zaradi tega, ker "lahko zares povežemo skoraj filmsko dramsko igro in močno glasbo". "Močno v smislu, kot je dejala scenografinja Petra Veber, da je to glasba svinca in železa, ne nekaj lahkotnega, a je užitek vseeno prisoten," je dodal.

Tetralogija Nibelunški prstan, ki je v presledkih nastajala več kot 26 let, predstavlja eno najepohalnejših in celovitih opernih stvaritev, s katero je Wagner skozi prizmo nordijske mitologije, pravljičnega sveta in sage o Nibelungih zaobjel tako rekoč vse najpomembnejše problematike modernega časa.

Rensko zlato (Das Rheingold), katerega praizvedba je bila septembra 1869 v Münchnu, je Wagner zasnoval kot "predvečer" oziroma prolog v svoj "operni cikel", v katerem se postopoma razkriva kompleksno razplasten svet bogov, velikanov, škratov Nibelungov, valkir in ljudi. Zgodbo so po Pisonovih besedah poskušali prikazati občinstvu na čim bolj zanimiv način. "Aksiom mojega večera je: kjer je moč oziroma denar, je ljubezen nemogoča. Tam, kjer naj bi bila prisotna ljubezen, pa nimajo ne denarja ne moči," je povzel.

Jadranka Juras kot rensko dekle
Pevska zasedba je zbrana z vseh vetrov. Med gostujočimi pevci so Venezuelec Ernesto Morillo, Nemci Thomas Gazheli, Tobias Peschanel in Thomas Stimmel ter slovenska mezzosopranistka bolgarskega rodu Zlatomira Nikolova. Vlogo Albericha bo odpel Jure Počkaj, ki velja za enega najperspektivnejših slovenskih opernih baritonistov, ena od renskih deklet pa bo Jadranka Juras, javnosti bolj znana iz popularnih glasbenih voda.

V ospredju so tudi glavna imena mariborskega opernega ansambla Guadalupe Barrientos, Sabina Cvilak, Andreja Zakonjšek Krt, Jaki Jurgec, Dušan Topolovec, Valentina Čuden in Martin Sušnik. Po Sušnikovih besedah gre za eno težjih vlog v njegovi karieri, predvsem zaradi velike količine besedila, nemškega jezika in drugačne zvrsti glasbe. "Nismo navajeni na ta način glasbe," je dejal.

Kdo se bo lotil cele tetralogije?
Wagnerjeva tetralogija Nibelunški prstan po navedbah teatrologinje Manice Špendal doslej še ni doživela celovite predstavitve v izvirni produkciji katere izmed slovenskih opernih hiš. "Če izvzamemo gostujoči predstavi Rensko zlato in Valkira v produkciji sanktpeterburškega Mariinskega gledališča na Festivalu Ljubljana septembra 2013, je edina izjema uprizoritev Valkire v SNG Opera in balet Ljubljana s premiero novembra 1929," je pojasnila.

Ker gre za prvo slovensko produkcijo Renskega zlata, bo premiero danes, v nedeljo in torek v SNG Maribor spremljalo predavanje poznavalca Wagnerjevega opusa Gregorja Pompeta.