Dunajska državna opera (Wiener Staatsoper) je "neverjetno dragocene in povedne dokumente" predala instituciji, v katero "ti sodijo", je še dejal operni direktor Ioan Holender. "Mi pa gradivo zelo radi sprejemamo," se je navezal generalni direktor državnega arhiva Lorenz Mikoletzky. "Potrudili se bomo, da bomo rešili, kar se rešiti da," je dodal.

Večina dokumentov in aktov, ki jih je prevzel arhiv in ki ne bodo takoj dostopni uporabnikom, sega v obdobje po letu 1940. V njih je najti "veliko vsakdanjosti" iz vodenja Dunajske državne opere - pogodbe, zapise o pogajanjih z umetniki, njihove prošnje, je pojasnil dramaturg Oliver Lang. Kar se tiče dokumentacije o vajah, je iz nje razvidna resnica o domnevno prekratkih pripravah, kar so hiši očitale te in one "dunajske legende". Razvidno je, "koliko časa so za vaje tedaj potrebovali režiserji, ki so še kako poznali dela," je dodal Holender.

"Ne vemo niti, kje se kaj nahaja"
Predaja dokumentacije "je neprimerljivo pomembnejša od tega cirkusa", je Holender namignil na bližnji operni ples. Kajti "neizmerno pomembni" dokumenti so bili doslej razsuti po "nekakšnih zabojih" po operni hiši. Holenderja tudi moti, da so po požaru leta 1945 različne predmete iz opere delno prenesli v Avstrijsko nacionalno knjižnico in Gledališki muzej (Theatermuseum).

"Ne vemo niti, kje se kaj nahaja," je potarnal direktor in pripomnil, da so možnosti vpogleda v to zapuščino "odvisne od vsakokratnega vodstva teh ustanov". Ni pa njegova stvar, da bi to zapuščino spravljal skupaj - "kakšno nalogo moram zapustiti še mojim naslednikom", se je pošalil dolgoletni operni direktor, ki bo 31. avgusta zapustil to funkcijo.

Mnoge operne partiture z zaznamki glasbenikov so iz Dunajske državne opere z leti tudi izpuhtele, je še spomnil direktor. Državni arhiv pa bo tudi v prihodnje prevzemal dokumentacijo opernega vodstva, je napovedal arhivar Mikoletzky. Ob njegovi pripombi, da bo tako "v arhivu nekoč pristala tudi era Holenderja", je slednji pridal: "Že zdaj se počutim kot del arhivskega gradiva."