V predstavi La, la, la se igralka Marinka Štern podaja skozi odrsko pokrajino, kjer jo spremljajo glasbeni in filmski impulzi. Ti v njej prebujajo utrinke njenih lastnih spominov, fragmente preteklih življenj nekih drugih igralk in žensk, umišljenih ali resničnih.

Ob tem se srečata in začneta prepletati prostor njene resničnosti in prostor njenega igranega spomina oziroma s prostor stvaritve, v katerem mora z natančnostjo loviti ravnovesje, saj lahko tudi oder postane resnično prostrana dežela, polna pasti in nevarnosti, v kateri se, če ni dovolj pazljiva, lahko izgubi.

Resničnost znotraj resničnosti
V resničnosti znotraj resničnosti se odvrtinči v tisti posebni medprostor, v katerem ni več ona sama ali pa prav to tam to šele postane. Komaj pa se prepusti odrski realnosti scenskih elementov, se nenadoma že spet spomni ponavljanja pogostih, rednih in občasnih opravil, ki so ji jih v glavo vsak dan zabijali drugi. Prav zaradi te razčlenjenosti čustvenih stanj se lahko umakne od same sebe in pogled navzdol oziroma navzgor na tistega dvojnika, ki se mu tako rada kaže in ki jo vedno opazuje skozi obzorja svojega čustvenega spomina.

Raziskovanje meja v predstavi spremljajo skladbe Franka Sinatre, Marilyn Monroe, Deana Martina in drugih. Gledalci lahko prisluhnejo glasu Metoda Banka. Kostumografija je delo Alana Hranitelja, luč je oblikoval Jaka Šimenc, zvok Jure Vlahovič, kot dramaturginja pa se predstavlja Jana Pavlič. Za tiste, ki so zamudili premiero, bodo 1. in 4. februarja pripravili še ponovitvi.