Uvodna predstava v sezono 2021/2022 je preplet sodelovanja vseh ansamblov operno-baletne hiše. Zanjo so moči združili režiser in scenograf predstave Rocc, koreograf Renato Zanella in dirigent Aleksandar Marković.

Nastali sta drugo za drugim, a sta v vsebinskem in kompozicijskem pogledu pravo nasprotje; Stravinskega začutimo kot pravega kompozicijskega kameleona, piše na spletni strani ljubljanske Opere.

Zapisali so še, da mirno in meditativno pa tudi lahkotno plesno vzdušje baleta Apollon musagete pričara baletni ansambel, ki si odrski prostor deli z večjim godalnim korpusom orkestra Opere. Zgodba bogov v velikem operatoriju Oedipus rex gledalce, brez običajnega odmora, prestavi v milje človeka in odpre vprašanja o njegovem večnem prekletstvu in trpljenju ter usodnosti preroških napovedi. Avtorji so se v idejnem smislu osredotočili predvsem na človekovo ujetost v usodo, ki jo krojijo bogovi. Ne glede na to, kako močno si želi, da bi se odrešil trpljenja, se človek vedno znova ujame v usodno zanko, vse dokler ne doživi notranje katarze in spozna prave resnice, so povzeli besede Marka Hribernika, umetniškega direktorja opere.

Ob predstavi so poudarili tudi misel Stravinskega iz njegove Avtobiografije: "Ne živim ne v preteklosti ne v prihodnosti. Živim v sedanjosti. Ne vem, kaj bo prinesel jutrišnji dan, poznam le resničnost današnjega. Temu moram služiti in mu služim."

Na novinarski konferenci pred premiero je Rocc predstavil povezave med deloma. Kot je dejal, se je ideja, kako ju združiti, ponudila kar sama. Celotna zgodba se namreč začne in vrti okoli preročišča v Delfih in tu se jim je ponudila dramaturška povezava. Ko se Kreon vrača iz preročišča in oznani, kaj zahteva preročišče, pravi: "Tako je dejal bog Apolon." Tudi Ojdipova zgodba in prekletstvo sta povezana s preročiščem v Delfih, ki ga je osnoval bog Apolon. Ojdip se namreč odpravi tja, da bi izvedel resnico o sebi, tam pa mu je prerokovano, da bo ubil svojega očeta in se poročil z lastno materjo.

Dodal je, da za postavitev združujejo orkester, ki ga vodi maestro Marković, okrepljen moški zbor in baletni plesalci, ki v predstavo vstopajo kot performerji, celoto pa sklene govorni del, ki ga je prevzela igralka Janja Majzelj. Vloga govornika kot zgolj naratorja, kot ga je v svojem libretu zastavil Jean Cocteau, ga ni toliko zanimala, zato je takoj začel iskati pot, kako ga osmisliti kot dramski lik, in tako je nastal lik Enigme.

Scensko delo Oedipus rex je nastalo neposredno pred baletom Apollon musagète. Stravinski je oktobra 1925 v pismu zaupal Cocteauju, da si že dolgo želi napisati opero v latinskem jeziku na tematsko predlogo antične tragedije, ki bi bila občinstvu dobro poznana. V mislih je imel monumentalno in lapidarno delo, ki bi obenem spominjalo na antične rituale. Tako je z združitvijo dveh glasbeno-gledaliških zvrsti po predlogi Sofoklejeve tragedije nastal operni oratorij Oedipus rex za orkester, pripovedovalca, soliste in moški zbor, opisujejo v besedilu, ki je izšlo ob premieri.

Vlogo Ojdipa v predstavi pojeta gruzijski tenorist Irakli Murjikneli in domači tenorist Branko Robinšak, ki bo pel tudi na premieri. Vlogo Jokaste Ana Dežman k. g. in Nuška Drašček Rojko, Kreona in Tejrezija pa Saša Čano in Peter Martinčič.

Kostumografinja predstave je Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić.