Zakonca Tič v Gospodični Juliji

Premiera enodejanke Augusta Strindberga

Z enodnevno zamudo zaradi žalovanja so v koprskem gledališču premierno uprizorili Gospodično Julijo Augusta Strindberga.

Nataša Tič Ralijan v drami upodablja grofovo hčer, ki zapelje služabnika.

V naslovni vlogi grofove hčere je nastopila Nataša Tič Ralijan, služabnika Jeana je upodobil Gašper Tič, Petra Veber Rojnik pa je zaigrala Kristin. Enodejanka velja za Strindbergovo delo, v katerem je mogoče prepoznati največ avtobiografskih sledi. Avtor sam jo je označil za naturalistično tragedijo, ki v središče postavi konflikt med moškim in žensko kot boj dveh principov. Dramo je prevedel Janko Moder, režijsko jo je oblikoval Dušan Mlakar, dramaturgija pa je delo Samante Kobal.

Strastna ljubezen različnih slojev
Ta je zapisala, da "Ozadje zgodbe o strastni ljubezni kot predajanju in ljubezni kot orodju moči ter erotičnem in seksualnem razmerju med gospodovalno žensko in enako dominantnim moškim ne razkriva le razmerij med spoloma, temveč tudi socialno nasprotje aristokratskega in plebejskega sveta; s to potezo se prizorišče drame razširi, postane večplastno, a vendar ohrani posebnosti Strindbergovega pisanja."

Strindbergov naturalizem je tako bližji psihološkemu realizmu, njegova Gospodična Julija pa je za današnje gledališče zanimiva prav toliko, kolikor presega idejo naturalizma, meni dramaturginja.

Nesrečno življenje švedskega literata
Švedski književnik Johan August Strindberg se je leta 1849 rodil v Stockholmu, kjer je preživel nesrečno otroštvo in mladost. Najprej se je preživljal z učiteljevanjem in igranjem, nato se je posvetil študiju filozofije in sinologije, delal pa je tudi kot novinar in umetnostni kritik. Nekaj časa je živel v Franciji, Švici, na Danskem in v Nemčiji, proti koncu 19. stoletja pa se je ustalil v svojem rojstnem mestu. Strindberg je bil trikrat poročen, neuspešni zakoni pa so še poglobili osebnostno in svetovnonazorsko krizo, v katero je pogosto zapadal.

Krizna obdobja, ki jih je preživljal, pa so bila tudi najbolj plodovita obdobja v njegovem življenju. V slovenščino so prevedena še njegova dela Oče, Velika noč, Inferno, Sanjska knjiga in Sonata strahov. Strindberg je umrl leta 1912, potem ko je napravil samomor.