Oglas
Balet Giselle je prišel v Ljubljano v sklopu Ljubljanskega poletnega festivala. Sestav Francoza Adolfa Adama so na odru Križank uprizorili člani baleta Dunajske državne opere skupaj z orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Andreasom Derijem.
Umetnost se je napajala v ljubezni
Giselle je nastala v prvi polovici 19. stoletja, ko so romantični ideali "zavzeli" umetnost - slikarstvo, glasba in literatura so velikokrat navdihovale prav ljubezenske tegobe. Ljubezen, smrt, duhovna tolažba - idealna snov za upodobitev na platnu, v partituri, verzu ali stavku. Umetniki so v ospredje postavljali čustveno učinkovitost svojih del. V balet so romantične ideje vstopile razmeroma pozno, a ravno balet se je pokazal kot idealen nosilec romantičnih prizadevanj po nedosegljivem. Pomanjkanje ali celo odstonost besed sta v baletni umetnosti delovala še bolj skrivnostno in magično. In najpopolnejšo ter najbolj celovito obliko je romantizem v baletu dočakal leta 1841 z Giselle.
Naročilo pariške opere
Adamovo Giselle so prvič izvedli leta 1841 v Pariški operi. Takrat se je v vlogi Giselle poskusila v Istri rojena Italijanka Carlotta Grissi, vloga je bila zanjo pravzaprav ustvarjena, že prva uprizoritev pa je bila izjemno uspešna. Balet v dveh dejanjih je kasneje doživel precej sprememb, a še danes sodi med najbolj izvajane in najlepše balete vseh časov.
Glasba ni bila ukradena
Giselle od povprečnih baletnih partitur, ki so bile "le" skupek že obstoječih, sposojenih ali ukradeni melodij, orkestriranih in prirejenih plesu, tistega časa ločuje izvirnost. Glasba za balet je bila namreč v celoti na novo skombinirana. Pariški skladatelj Adam (1803-1856) je združil glasbeno-dramaturška sredstva, ki stremijo h kontrastu. Prvo in drugo dejanje se namreč razlikujeta v zvoku, harmoniji, melodiki, ritmu, tempu in tonalni shemi, skladatelj pa ju poveže v sceni blaznosti.
Koliko Carlotte je v Giselle?
Debi nove zvezde pariške opere Carlotte Grisi je navdihnil poeta in kritika Theophila Gautierja, ki je predlagal baletni scenarij. Koreografijo so zaupali baletnemu mojstru pariške opere, večji del koreografskih idej za glavno vlogo pa je prevzel Jules Perrot, učitelj in zakonski partner Grisijeve. Adam je nato po njunem naročilu pisal takt za taktom. Partitura sicer nikoli ni bila natisnjena, obstoječi orkestralni deli pa so danes ohranjeni v rokopisu. To ni nenavadno, saj so bili takrat v svetu baleta redki dirigenti sposobni branja celotne partiture. Partitura za Giselle se jim je zdela posebno zapletena, največkrat so lahko sledili le prvi violini, zato prave potrebe po tiskani različici sploh ni bilo.
"Združeni" dunajski baletniki
V zgodovini dunajskega baleta, njegovi zametki segajo v leto 1662, bo leto 2005 zapisano kot prelomno. Na novo osnovani balet Dunajske državne opere in Ljudske opere je združil dva baletna ansambla in ima 101 člana. Glavni vzrok združitve je bila zlasti težnja po večji kakovosti plesa, hkrati pa so želeli zagotoviti večje število predstav. Že v prvi sezoni je bilo uprizorjenih kar 80. Direktor ansambla in umetniški vodja baletne šole Dunajske državne opere je od leta 2005 Gyula Harangozó, odličen plesalec, uspešen baletni vodja, še zlasti pa scenograf baletne klasike in koreograf. Na repertoar uvršča dela klasičnega baletnega ustvarjanja in nova dela, posvečena prav dunajskemu ansamblu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje