Ob tem, da je Medeja sklenila gledališki festival v rimskem gledališču, je bila predstava tudi premierno prikazana. Kot poročajo španski mediji, je navdušila polno dvorano, ki sprejme 3.000 gledalcev. Pandur se je tokrat naslonil na Evripidovo tragedijo Medeja, ki sta jo besedilno preoblikovala in dramaturško oživila Darko Lukič in Livija Pandur, glasbo je znova prispeval duo Silence, koreografijo pa Ronald Savkovič. Predstava je preplet italijanskih neoromanizmov, narave, dionizičnih elementov, ljudskih pesmi z Balkana, v vsej svoji mitološki podobi nastopi celo slovenski kurent.

Klasična tragedija v sodobnem času
Pandur je tako približno 2.500 let star tekst o nesrečni ljubezni, krvnem maščevanju in intimni tragediji prestavil v sodobno in vedno aktualno metaforo ljubezni in svobode, posvečeno vsem, ki so na begu ali iščejo pot. Medeja je tako postala 3.000 let tavajoči lik, ki pravzaprav nikjer ne najde svojega mesta niti razumevanja, kar pomeni, da ostaja tujka polna bolečine.

Odoved vsemu zaradi moškega
Medejina zgodba je približno takšna: Jazon se je s svojimi Argonavti odpravil po zlato runo ker je bil to edini pogoj, da bo postal tesalski kralj. Pot ga je vodila v Kolhido (zdaj Krim, Ukrajina), kjer je s pomočjo hčerke kolhidskega kralja Kreona Medeje zlato runo uspešno ukradel, a si je nakopal jezo gostitelja, kar je vse argonavte pognalo v beg. Medeja, ki se je medtem zaljubila v Jazona, jim pri begu pomaga tako, da se jim pridruži in s seboj vzame svojega brata Absirta, ga na poti ubije, razkosa in kos za kosom njegovo telo meče v morje kar je prisililo zasledovalce, da so iskali dele trupla (v skladu z grškim izročilom je treba umrlega dostojno pokopati).

Jazon in Medeja sta nato imela dva otroka, a se je Jazon znova zaljubil in Medejo zapustil, kar je v njej porodilo maščevalnost, enako intenzivna in strastna, kot je bila prej ljubezen. Prevarana in zapuščena skuje načrt; novo Jazonovo nevesto in njenega očeta kralja Kreona sklene ubiti, tako kot tudi svoja dva otroka - kar je bilo v grških očeh eden izmed najhujših zločinov.

Prvi opis prevarane in zpuščene ženske
V Evripidovi Medeji lahko prvič v dramatiki zasledimo opis trpljenja zapuščene in prevarane ženske. Avtor se je poglobil v zapletene duševne procese prevarane ženske, ki hlepi po maščevanju in ustvaril tragedijo, ki je po vsebini še danes moderna. Njegovo slikanje Medejine stiske, njenega duševnega boja pred detomorom, boja med maščevalnostjo in materinsko ljubeznijo, je gotovo vrhunski dosežek v svetovni dramatiki.