Tako pove Tanja Lužar, režiserka predstave Srce v temi, ki je nastala po navdihu te avtistke in aktivistke za dobrobit živali in bo nocoj premierno zaživela na odru Lutkovnega gledališča Maribor.

V skladu s pristopom Mary Temple Grandin se tudi predstava ne postavlja na nobeno stran, prav tako pa ustvarjalci nimajo namena slikati romantičnih podob. "V svetu všečkov je ta Mary dejansko zelo nesimpatična. A ravno v tem času se mi zdi to bistveno, torej da če nekdo pove resnico, mu ni treba biti simpatičen," pravi igralka Barbara Jamšek. Poleg nje igra v predstavi še Minca Lorenci.

Tanja Lužar, ki je tudi avtorica koncepta, je ob branju spletnega članka o klavnicah zasledila ime Mary Temple Grandin in nato začela raziskovati njeno življenje in delo. Američanka je po študiju na univerzi razvila in uvedla pomembne izboljšave na področju ravnanja z rejnimi živalmi, hkrati pa je ambasadorka ozaveščanja o avtizmu. "Imela je to posebnost, da je zelo natančno analizirala samo sebe," pove režiserka. "Ugotovila je, da ima drugačen pogled na stvari in svet okoli sebe, da se z živalmi razume bolje kot z ljudmi. To je začela raziskovati in to vedenje pripeljala do te točke, da je ugotovila, da avtisti vidijo svet na podoben način kot živali."

Kot da bi se Mary ves čas pogovarjala sama s seboj
Besedilo za uprizoritev je spisala na podlagi zapisov, knjig, pogovorov in predavanj Mary Temple Grandin in tematizira obe njeni ključni temi – avtizem in dobrobit živali. "Obe igralki igrata Mary Temple Grandin in nista imeli lahkega dela, ker ne gre za tipičen dialog, ampak pravzaprav za notranji dialog. Kot da bi se Mary ves čas pogovarjala sama s seboj," je pojasnila režiserka.

Sprva se je ustvarjalcem zdelo misija nemogoče, ker nihče od nas v resnici ne ve, kako je biti avtist. "Natančno razumeti, kaj se njim dogaja, je nemogoče. Lahko pa z opisi gospe, na primer, da mislijo, v slikah ne v besedah, na neki način to poiščeš pri sebi," je dejala Barbara Jamšek.

Na odru vidimo igralki, dva stola, kup peska in 20 figur krav, ki so izdelane s 3D-tiskanjem iz naravnih materialov. Pred odrom je napeta prosojna zavesa, na katero se projicira video, katerega avtorica je Lena Kocutar, ki študira vizualno umetnost v Berlinu.

Predstava, ki je namenjena starejšim od 15 let, ne problematizira uživanja mesa, kot to ne počne niti Mary Temple Grandin. V procesu študija je Tanja Lužar tudi sama obiskala klavnico v mariborskem podjetju Košaki in se tam pogovarjala z mesarji. Pogovori so potekali eno leto pred pojavom posnetka spornega ravnanja v klavnici, o katerem so konec lanskega leta poročali mediji. "Presenetil me je ta posnetek, ker jaz nisem dobila takšnega vtisa," pravi režiserka.

Izsledke pogovorov z mesarji bodo objavili, saj menijo, da predstavljajo glas tistih, ki ob takšnih aferah niso slišani. "Ne želimo, da deluje kot kakšna agitacija. A zdi se nam, da smo v svetu črno-belega slikanja, vmes pa ni nič," je ob predstavi povedala direktorica LGM-a Katarina Klančnik Kocutar.

Barbara Jamšek je dodala, da se sliši samo najglasnejše. "Trenutno je toliko poenostavljanja vseh poklicev, zato se mi zdi, da je neka dolžnost, da človek pogleda malo dlje od tega," pa je dodala Minca Lorenci.

Avtor glasbe je Marjan Nečak, ki je že sodeloval z LGM-om v pretekli sezoni pri uprizoritvi Mleko in kri.