Sovji grad  je igra o zakletem vitezu in Gašperčku Larifariju, nepogrešljivem junaku starih lutkovnih odrov, burkežu in premetencu, ki najde izhod iz še tako zapletenega položaja. Foto: LGL / Žiga Koritnik
Sovji grad je igra o zakletem vitezu in Gašperčku Larifariju, nepogrešljivem junaku starih lutkovnih odrov, burkežu in premetencu, ki najde izhod iz še tako zapletenega položaja. Foto: LGL / Žiga Koritnik
Milan Klemenčič (1875-1957) je bil slovenski slikar, fotograf - začetnik slovenske barvne fotografije, eden izmed pionirjev slovenske gledališke scenografije, predvsem pa oče slovenskega lutkovnega gledališča. Rodil se je v Solkanu. Z lutkami se je prvič srečal v otroških letih v sosednji Gorici ob predstavah znanega italijanskega lutkarja Reccardinija. Pozneje je študiral slikarstvo v Benetkah, Milanu in Munchnu, kjer je obiskoval tudi gledališki tečaj in se navduševal nad predstavami Münchenskega marionetnega gledališča, ki ga je vodil Paul Brann. Iskrica iz mladosti se je razplamtela v odločitev, da se tudi sam posveti odkrivanju pravljičnih svetov. Zaprl se je v svoj atelje in se lotil dela. Foto: TIC Ajdovščina

Sovji grad je zgodba o v sovo začaranem vitezu, ki mu mora, da bi spet pridobil prvotno podobo, nekdo izpuliti vsa peresa (peresa namreč) izpolnjujejo želje. Začarani vitez naleti na Gašperčka Larifarija, ki ima obilico želja, med njimi tudi, da bi postal minister. V dogodivščinah, ki sledijo, rešujejo Gašperčka sovja peresa iz številnih zagat. Na koncu ostane brez vsega, kar spada k ministrskemu položaju, oženi pa se vendarle. Predstava bo danes in jutri na sporedu ob 19.00.

Sovji grad sodi v Klemenčičevo zrelo obdobje, v katerem je, po besedah Lobode, vse postavil na absolutno avtorsko osnovo, pomagali so mu le prijatelji in družina.

Gledališki ansambel v enem človeku
Klemenčič je svojo prvo predstavo, Reccardinijevega Mrtveca v rdečem plašču, pripravil 22. decembra 1910 v domači dnevni sobi v Šturjah pri Ajdovščini. Vse lutke in sceno zanjo je izdelal sam, gledališki list k predstavi pa prinaša tudi zapisek o vlogah: "Igralci: Milan Klemenčič, Pepca Klemenčič - govorila je Betino, streljala in rožljala z verigami." Drugih 13 vlog je odigral mojster sam.


Kot so sporočili iz LGL-ja, bodo originalne lutke svoj prostor našle v lutkovnem muzeju. Nosilec razvoja projekta, ki bo domoval na ljubljanskem gradu, je LGL, v njegovem sklopu pa je predvidena tudi manjša dvorana za uprizarjanje marionetnih predstav.

Sovji grad predstavlja nadaljevanje dela na Klemenčičevi dediščini, ki se je začelo z oživitvijo Doktorja Fausta ter se nadaljevalo s prvim Sovjim gradom leta 1990. Nato je bil posnet kratek portret Milana Klemenčiča, leta 2011 pa izdana monografija Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov.

Slovenska lutkovna dediščina v "dvorani slavnih"
Sovji grad je druga v celoti ohranjena Klemenčičeva predstava in predstavlja živi del njegove dediščine. Lutkovno gledališče Ljubljana jo uvršča v svojo Lutkoteko, ki zdaj vsebuje že štiri bisere - poleg Sovjega gradu še Doktorja Fausta, Žogico Marogico in Zvezdico Zaspanko.