Izziv so sprejeli pri društvu ustvarjalk sodobnega plesa Celinka, kjer so se odločili za zgoščeno različico romana Dostojevskega. Kot eno od ključnih tem so si postavili vprašanje, ali obstaja etika sama po sebi, brez vzgoje. Nanj so v Mestnem gledališču ljubljanskem odgovarjali Matevž Biber, Gašper Jarni, Rosana Horvat in Juta Žuraj, ki jih je skozi postavljanje predstave Dvojno zlo vodila koreografinja Uršula Teržan.

Pri nastajanju predstave so sodelovali še dramaturginja Klavdija Zupan, avtorja glasbe Milko Lazar in Mario Marolt, oblikovalci kostumov in maske One Fiction Factory, scenografka Celinka in oblikovalci luči Titovi tatovi.

Kako ohraniti jasno sporočilo?
"Z izrazno platjo smo se skušali ukvarjati na igralski način. Želeli smo doseči učinek 'samo še beseda manjka'," je dejala koreografinja, ki je povedala, da so se veliko ukvarjali z dilemo, kako umor ali samomor uprizoriti "skozi gib, ne igro in ne pantomimo, a ostati zvest gibom, vzgibom in notranjim trenjem, ki ga takšna vsebina prinaša. Poskrbeti, da smrt ni vprašanje desetminutnega opernega umiranja, ko akter razloži in dobesedno izpoje občutke ob prihajajoči smrti."

Scenski elementi, tudi pripovedovalci zgodbe
Dogajanje je skrčeno na štiri osebe: Razkolnikovega, Svidrigajlova, Sonjo in Dunjo, njihova vprašanja, dileme, akcije in težave. "Raziskovanje motivov in notranjih vzgibov teh junakov temelji na poskusu ustvarjanja atmosfere oziroma zunanjih okoliščin ključnih trenutkov v njihovem življenju," pojasnjuje Zupanova, ki ni pozabila poudariti niti izbranih scenskih elementov. Predmeti, kot so skodelice, samovar, glina in zofa, so lahko v enem trenutku kazalniki novih gibalnih možnosti, v naslednjem trenutku ovira za igralce, spet drugič pa predmeti, ki lahko z razbitjem na oder brezbesedne predstave prinesejo nove zvoke.

In zakaj ples?
"Ples in gib sta instrumenta na neskončnem odrskem prostoru, s katerim orišemo del psihološke zgodbe, ki je zgolj z besedo neizrekljiva," meni Zupanova, ki je prepričana, da ples odživi to, česar beseda kot temelj ratia ne zmore. Zato brezbesedje predstave, postavljene po epskem romanu, ne osiromaši, ampak njegove glavne ideje le prevede v drug medij.