V Kazematah na Ljubljanskem gradu je bila premierno na ogled sonorična gledališka predstava s svetlobno in videoinstalacijo Hanne Preuss, ki nosi naslov SCI FI..., posvečena pa je prihodnosti ter zgodbi dveh izgubljenih vesoljcev, ki sta se znašala na Zemlji.

Gestikularna komunikacija
Pravzaprav so ustvarjalci zapisali, da predstava izhaja iz principa sonoričnega gledališča, ki združuje elemente mobilne tridimenzionalne zvočne instalacije v prostoru z izraznimi sredstvi gledališča in drugih umetnosti. Gre predvsem za (samo)raziskovanje emocionalne pokrajine in njenega odzivanja na zvok, ki mu je v predstavi vse podrejeno. Sama zgodba predstave pa je precej preprosta: dve bitji se vedno znova in znova inkarnirata v svet s posebnimi zakonitostmi in lastnostmi. Bitji se trudita medsebojno obvladovati, obvladati svet, ki jim je na voljo, in lastno usodo. Toda zdi se, da nič od tega ni obvladljivo, pogojeno je s preteklimi napakami in spodrsljaji ter podrejena nepredvidljivemu ritmu rojstev in smrti, ki na videz ne dovoljujejo nikakršnega napredka.

Predstava po besedah Preussove ponuja "scince fiction love story", zato so jo sprva nameravali tako tudi poimenovati, vendar so si pozneje premislili, saj ima večplasten filozofski pomen. Bitji pa lahko razumemo tudi kot vesoljca, ki sta izgubila svoj planet, ko pa se zavesta, začneta vzpostavljati iz svetlobe komunikacijo, ki je je deležen tudi gledalec. Gre za posebno komunikacijo na višji ravni, brez besed, izraženo le z gibom, gestikulacijo in s posebnimi rekviziti, je pojasnila Preussova, ki se podpisuje kot režiserka in avtorica glasbenega oziroma zvočnega dela predstave.

Ekipa, ki je sodelovala pri projektu
V projektu s pripovedjo o človekovi evoluciji iz čustvenega v duhovno bitje Preussova nadaljuje sodelovanje z igralko Natašo Burger, ki ji družbo dela "izgubljeni vesoljec" Boris Ostan. Za odziv luči na zvočne vibracije v predstavi skrbi Jaka Šimec, videografijo imata v rokah Luka Umek in Guillaume Cailleau, kostumi pa so delo Tjaše Celestina in Irene Nose. Projekt je nastal v koprodukciji s Festivalom Ljubljana, ki je s specifičnim in nedefiniranim uprizoritvenim odrom v Kazematah omogočil nadgradnjo sonoričnega pristopa h gledališču, so še zapisali v ateljeju in napovedali ponovitve predstav, ki bodo 13., 17. in 18. oktobra.

Ljubezen do zvočne podobe filma je Preussovo v tridesetih letih ustvarjanja popeljala na sam svetovni vrh oblikovanja zvoka. Podpisuje se pod več kot 120 filmskih projektov in je prejemnica številnih nagrad. Filmska platna je v zadnjih letih zamenjala za gledališki oder, ob čemer razvija ne le slovenske, ampak tudi svetovne temelje sonoričnega gledališča. Tokratna predstava kot peti projekt sledi predstavam Sonoria (2006), Soniferus in zvočni sij (2007), Ptih! (2009) ter Sence.Misli.Risbe.Takt (2009).